Vinjete niso cenejše, ker Dars potrebuje denar. Kaj pa podražitve?

Kako bodo torej odgovorili na val podražitev ogrevanja, elektrike? Med drugim smo slišali ministra Janeza Ciglerja Kralja, ki pravi, da za zdaj ni potrebe za energetske vavčerje. Ampak mnogi bodo zelo težko poravnali položnice konec meseca. "Vlada se je seznanila s celotnim naborom orodij, ki ga je pripravila Evropska komisija, še več, pred mesecem dni smo se sestali energetski ministri in o tem naboru orodij tudi razpravljali. In v okviru teh orodij bo potem tudi vlada reagirala. Že večkrat smo na vladi diskutirali glede tako imenovanih energetskih vavčerjev, ki bi bili namenjeni izključno najranljivejšim skupinam ljudi, prejemnikom socialne pomoči in tako naprej. Kajti zavedamo se, da je problem zlasti ogrevanje. Prvi rezultat tega zavedanja je bil zagotovo to, da je vlada zamrznila maržo na ceno kurilnega olja. Ne smemo namreč pozabiti, da se veliko ljudi ogreva s kurilnim oljem. Torej nabor ukrepov s strani Evropske komisije je znan. Prav tako vem, da bo vlada, ko bo ključno potrebno, tudi ustrezno reagirala. Mi se dopolnjujemo z ministrstvom za socialne zadeve, pridobivamo ključne podatke in ko bo potrebno, bomo reagirali," pravi minister.

 A vendar – višje položnice so pred vrati. "Glede cen električne energije pa lahko povem, da sta zaenkrat samo en ali dva ponudnika drastično napovedala dvig cene za fizične osebe. In tukaj imamo, kot smo že večkrat dejali, tudi možnost, da fizične osebe zamenjajo svojega ponudnika. In kot veste, so nekateri tudi povedali, da v določenem času cen ne bodo dvigovali. Kar se tiče ogrevanja, so se pa v tujini energetski boni pokazali kot ustrezna praksa." 

Na vprašanje, kako komentira umik Telekoma iz dejavnosti oskrbovanja gospodinjstev z elektriko, je dejal, da je to vprašanje za samo upravo omenjenega podjetja, za nadzorni svet tega podjetja, za upravljavca, ki je Slovenski državni holding: "Skupščina tega podjetja je znana, skupščina ni vlada. Torej morajo v tem podjetju to skomunicirati in obrazložiti." 

Toda večinski lastnik družbe je država. V Gen-I na primer pravijo, da je Telekom s tem izdal zaupanje 13.000 družin in sredi energetske krize, nizkih temperatur in praznikov svoje odjemalce enostavno pustil na cedilu. Hkrati pa so enostransko prenesli svojo odgovornost na ostale dobavitelje, da rešujejo njihove napačne poslovne odločitve, ter morebitno energetsko revščino posameznikov. Na vprašanje ali se to spodobi od podjetja, ki je v večinski državni lasti, je Vrtovec dejal, da bi sam ravnal drugače: "Uporabnike, fizične osebe, bi lahko obveščali mnogo prej. Ampak, zakaj je do tega prišlo, je pa pravi naslov uprava Telekoma in pa nadzorni svet Telekoma. Pri tem se vse začne in vse konča. Zakaj je do tega prišlo, pa se bo po moje v nadaljnjih razpravah zelo hitro razčistilo." 

Podražitev ogrevanja je napovedala Energetika Ljubljana, v Mariboru je daljinsko ogrevanje dražje za rekordnih 120 odstotkov. "Kar se tiče energetike Maribor in Ljubljana, je to izključno v domeni mestnih občin. To ni v domeni vlade in ne moremo pomagati. Pretekli teden sem se sestal z županom Arsenovičem in takratnim direktorjem Energetike Maribor, se seznanil s temi problemi, ampak reševati jim morajo pa mestnih občinah, saj so oni lastniki," poudarja minister. 

Še en problem je pokazala energetska kriza. Ker zdravstveni zavodi poleti niso oddali javnega naročila, je cena elektrike tudi za zdravstvene zavode za 10 milijonov evrov višja. Zdaj želijo plačilo prevaliti na Zavod za zdravstveno zavarovanje, kjer pa pravijo, da so ustanovitelji občine in ministrstvo za zdravje, zato naj bodo tudi plačnik. Bomo tudi tukaj na koncu vse plačali davkoplačevalci? "Celoten problem dviga električne energije je vseevropski problem. Dajmo se zavedati, da to ni problem, s katerim se soočamo samo v Sloveniji. In odvisno je, kdaj so posamezna podjetja, v tem primeru Združenje zdravstvenih zavodov, delala zakupe električne energije. Ali so čakali do konca? Lahko bi to storili mnogo prej. Ne govorim o tem, da je kdo špekuliral. Ampak na drugi strani se je pa treba zavedati tudi odgovornosti podjetij, ki prodajajo električno energijo in so v državni lasti. Mi smo bili s tem soočeni na seji vlade pretekli teden, ko je minister poročal, kako poslujejo bolnišnice in nas soočil z dejstvom, da so tudi državna podjetja, ki prodajajo električno energijo, dvignila cene državnim ustanovam. Dejstvo je, da so cene energije povsod po Evropi drastično narasle, s tem se bo treba soočiti – tako na vladi kot v energetskih podjetjih." 

Cene energentov so na agendi tudi v Bruslju. Kakšne dogovore je pričakovati? "Pogovarjali se bomo o kratkoročnih ukrepih in dolgoročnih ukrepih, da do tovrstnih kriz ne bi več prihajalo. Poudarjam, v tej godlji ni le Slovenija, ampak vse države članice EU. Zlasti dolgoročno moramo okrepiti energetsko neodvisnost Evrope, torej več vlagati v obnovljive vire energije. Ampak tudi to ne bo dovolj, zato je vlada izdala energetsko dovoljenje za drugi blok nuklearne elektrarne v Krškem, da nekako zagotovimo to robustnost in energetsko neodvisnost, da v bodoče ne bi bili več odvisni od uvoza fosilnih goriv." 

Zakaj e-vinjete niso cenejše?

Smo pa dobili e-vinjete. "Ključno je, da smo pokazali, da je Slovenija digitalna družba, da gremo v korak s časom, in da končno razbremenimo uporabnike vsakoletnega odstranjevanja vinjet z vetrobranskih stekel in jim omogočimo boljšo, dolgoročnejšo storitev, nenazadnje boljšo izkušnjo. Elektronska vinjeta je dokaz, da zmoremo iti v korak s časom," o tem pravi minister. 

Ki pa je pred letom dni napovedoval, da bodo z digitalizacijo verjetno cenejše. Zakaj niso? "Dars gradi avtoceste širom po Sloveniji, gradimo tretjo razvojno os, gradimo južni del tretje razvojen osi, kjer smo pridobili gradbeno dovoljenje, za katero verjamem, da bo kmalu pravnomočno, gradili bomo podravsko cesto od Ormoža do Ptuja … Število investicij je res veliko in za te investicije Dars potrebuje določena finančna sredstva. Cene vinjet ostanejo enake še naprej, če bi se v prihodnjih mesecih izkazalo, da se lahko pocenijo, bomo pa seveda sprejeli tovrstne odločitve," pravi Vrtovec, ki je prepričan, da pri nas potrebujemo boljšo cestno infrastrukturo.