
Podjetje Žito je po sobotnem zvišanju ponudbe na 1700 tolarjev danes svojo ponudbo, ki se prav tako izteče 4. decembra, zvišalo na 1730 tolarjev za delnico. Obenem pa Pekarna Blatnik ni objavila ponudbe za prevzem Žita. "Zadnja cena, ki je bila za Pekarno Blatnik še ekonomsko upravičena, je bila 1695 tolarjev za delnico," je glede prevzema Mlinotesta pekarna zapisala v današnjem sporočilu za javnost.
Ob tem v pekarni dodajajo, da bodo za zagotovitev dodatnih potrebnih zmogljivosti, ki jih narekuje povečanje naročil, podrobneje proučili preostale možnosti. Od rezultatov analiz bo nato odvisno, ali bodo razširili obstoječo proizvodnjo v pekarni v Podgorici, gradili novo pekarno ali pa uporabili kakšne od obstoječih neizkoriščenih zmogljivosti v drugih slovenskih pekarnah.
Nabergoj kot predsednik uprave Mlinotesta ponudbe Žita, ki za delnico sedaj ponuja 1730 tolarjev, ni želel komentirati, kot mali delničar ajdovske družbe pa je dejal, da se bo prodaji odločil v času, ki je še na voljo za sprejem ponudbe. Poudaril je, da je sedanja cena še vedno za približno 15 odstotkov nižja od knjigovodske vrednosti Mlinotestove delnice.
Glede Žita, za katerega je Blatnik objavil prevzemno namero, pa v Pekarni Blatnik pojasnjujejo, da je v procesu analize stanja slovenske pekovske industrije nekaj slovenskih podjetij izkazalo interes za skupni nakup podjetja Žito. Pekarna Blatnik je od svojega začetka delovala samostojno, zato se v prvi fazi ni odločila za sodelovanje. Nadaljnji pogovori so sicer pokazali, da se interesi ostalih podjetij in Pekarne Blatnik glede nakupa Žita dobro dopolnjujejo, vendar kljub temu do skupne ponudbe za nakup ni prišlo.
Kot je znano, je Pekarna Blatnik prevzemno ponudbo za Mlinotest objavila 3. oktobra, v njej pa za delnico Mlinotesta ponudila 1600 tolarjev. V Pekarni Blatnik so tedaj med drugim pojasnili, da želijo s prevzemom ajdovske družbe izkoristiti sinergijske učinke skupne nabave, proizvodnje in logistike.
Žito je nato 13. oktobra objavilo namero za prevzem Mlinotesta. Kot so takrat pojasnili v Žitu, želijo konsolidirati slovensko pekarsko dejavnost, v Mlinotestovih programih pa vidijo priložnost za velike sinergijske učinke in močnejši nastop na trgih širše regije. Pekarna Blatnik se je na to odzvala 19. oktobra, in sicer z namero za prevzem Žita. Med ključnimi razlogi za prevzemno namero so v Blatniku navedli obrambo pred močno koncentracijo tržnih deležev, ki bi jih za slovensko pekarsko proizvodnjo pomenila morebitna združitev Žita in Mlinotesta.

Žito je kljub temu 23. oktobra objavilo konkurenčno prevzemno ponudbo za Mlinotest in v njej za delnico Mlinotesta ponudilo 1680 tolarjev. Ker pa je Pekarna Blatnik pred tem objavila namero za prevzem družbe Žito, so se pojavile različne interpretacije zakona o prevzemih o tem, ali Žito sme objaviti prevzemno ponudbo za Mlinotest, če je samo tarča prevzema.
ATVP je nato Žitu odredila, da mora sklicati skupščino in nanjo uvrstiti predlog sklepa, s katerim skupščina potrdi odločitev uprave za objavo konkurenčne prevzemne ponudbe za odkup delnic Mlinotesta. Žito je na odredbo ATVP poslalo ugovor, ki pa ga je agencija zavrnila.
Žito preklicalo napovedano skupščino
Zaradi odstopa Pekarne Blatnik od prevzema Žita je slednje preklicalo za torek napovedano skupščino družbe, na kateri bi se morali delničarji izreči o ponudbi za prevzem Mlinotesta. Žito tako neovirano nadaljuje postopek prevzema ajdovske družbe, so sporočili iz Žita.
Kot navajajo v Žitu, je neoviran postopek prevzema mogoč zato, ker je Pekarna Blatnik po prvotno napovedani nameri za prevzem Žita od te odstopila. S tem Žito za odobritev prevzema Mlinotesta ne potrebuje več soglasja skupščine lastnikov. K sklicu skupščine je Žito sicer z odredbo zavezala Agencija za trg vrednostnih papirjev, na kar se je Žito pritožilo. Agencija je ugovor Žita sicer zavrnila.
V Žitu pričakujejo, da bodo s prevzemom Mlinotesta dosegli močne sinergične učinke in tako povečali uspešnost poslovanja obeh družb. Podjetja, združena v skupini Žito, bodo pri nastopu na domačem in tujih trgih bolj konkurenčna, okrepljena bo stabilnost delovnih mest in povečana vrednost za lastnike, navajajo v sporočilu za javnost.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.