Začetek prisilne poravnave CPM

Mariborsko okrožno sodišče je danes začelo postopek prisilne poravnave v Cestnem podjetju Maribor, ki ga je tik pred koncem leta 2010 predlagalo vodstvo družbe. Za prisilnega upravitelja je bil imenovan Silvo Zorec, sodišče pa je upnike pozvalo, naj najpozneje do 14. februarja prijavijo svoje terjatve. CPM jim ponuja tretjinsko poplačilo.

Kot je v sklepu o začetku prisilne poravnave še zapisalo sodišče, mora CPM v 15 dneh po vročitvi sklepa založiti predujem za stroške postopka v višini 51.000 evrov, v nasprotnem primeru bo sodišče v skladu z zakonom ustavilo prisilno poravnavo in izdalo sklep o začetku stečajnega postopka.

V petčlanski upniški odbor so bili imenovani NLB, Banka Celje, Nova kreditna banka Maribor (NKBM), Petrol in Gorenjska banka. Gre za družbe, večinoma iz bančnega sektorja, ki imajo po seznamu terjatev med 1460 upniki najvišji skupni znesek terjatev.

Med glavnimi vzroki za insolventnost v CPM navajajo splošne gospodarske razmere, zlasti na področju gradbenega sektorja, upad obsega prodaje ter visok obseg fiksnih stroškov. Za odpravo insolventnosti in vzpostavitev normalnega finančnega poslovanja bi po podatkih vodstva družbe ta potrebovala vsaj 37 milijonov evrov lastnih ali delno dolgoročnih virov.

Mariborsko podjetje naj bi po podatkih iz predloga prisilne poravnave imelo za 102 milijona evrov terjatev, od tega približno 1,4 milijona evrov s strani zaposlenih kot prednostnih upnikov, skoraj 32 milijonov evrov dolga za ločitvene in izločitvene upnike oz. banke. Za te naj prisilna poravnava ne bi imela vpliva, zato pa bodo brez večine terjatev ostali navadni upniki, ki jim CPM dolguje 68 milijonov evrov, zdaj pa predlaga, da se odrečejo 65 odstotkom svojih terjatev. Dobro tretjino terjatev bi jim CPM povrnil v šestih letih in pol.

Kot še izhaja iz predloga prisilne poravnave, ki je bil danes objavljen na spletni strani Ajpesa, je vrednost premoženja omenjene mariborske gradbene družbe konec septembra znašala dobrih 83 milijonov evrov, vsota vseh njenih finančnih obveznosti pa 105 milijonov evrov. Izguba v letu 2010 znaša okoli 26,5 milijona evrov.