'Za rešitev iz krize bodo potrebni napori'

Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle je danes predstavil publikacijo Ekonomsko ogledalo in povedal: "Kratkoročni ukrepi vlade za izhod iz krize, ki bodo morali učinkovati že letos, bodo morali biti usklajeni z napori, potrebnimi za dosego dolgoročne vzdržnosti javnih financ."

Po drastičnem padcu gospodarske aktivnosti, ki bo konec leta 2009 znašala med sedem in osem odstotki, zadnji gospodarski kazalci, ki se izboljšujejo v večini dejavnosti, potrjujejo jesensko napoved Umarja o za letos predvideni enoodstotni gospodarski rasti. Bo pa Slovenija potrebovala nekaj let, da bo dosegla raven izpred krize.

"Konsolidacija javnih financ in ostali vladni ukrepi bi morali temeljiti na predpostavki, da leta pred nami ne bodo leta hitre gospodarske rasti, zato bo treba najti rezerve oziroma ukrepe na drugih področjih," je pojasnil Vasle.

Če je pričakovati rast bruto domačega proizvoda (BDP), pa rasti letos ni pričakovati na trgu dela in na finančnem trgu. Za razliko od BDP, ki bo ravni iz časa pred krizo dosegel v treh ali štirih letih, bi prilagajanje na trgu dela trajalo precej dlje, je prepričan Vasle. "Vprašanje je, kdaj bomo dosegli številke iz let 2007 in 2008," je dejal.

Število zaposlenih se je močno zmanjšalo

Slovenskih trg dela je sicer primerljiv z območjem evra; poslabšujejo se vsi ključni kazalniki, registrirana brezposelnost pa se je konec lanskega leta močno približala številki 100.000. Po drugi strani se je močno zmanjšalo število zaposlenih.

Ključni razlog za zmanjšanje zaposlenosti je iztek pogodb za določen čas, v zadnjih dveh mesecih lani pa je povečanje brezposelnosti pripisati stečajem podjetij. Najbolj se je zmanjšalo število aktivnih prebivalcev v predelovalnih dejavnostih, sledi pa gradbeništvo.

Plače so se konec lanskega leta umirile. Zasebni sektor je sicer beležil umirjeno rast skozi vse leto, ob koncu leta pa se je tej umiritvi pridružil tudi javni sektor, je poudaril Vasle.

Pri dvigu minimalne plače bi bilo treba po Vasletovem prepričanju glede na težke razmere v državi najti nek kompromis oziroma povečanje v več korakih, ki bi na koncu izenačilo minimalno plačo z izračuni ocenjenih minimalnih življenjskih stroškov.

Dvig inflacije in trošarin

Konec leta 2009 je zaznamoval tudi pričakovani dvig inflacije. Na gibanje cen so vplivale predvsem cene nafte, šibka gospodarska rast in rast cen storitev zaradi ukrepov ekonomske politike na davčnem področju.

Vlada je namreč zvišala vse trošarine, kar je k inflaciji prispevalo eno odstotno točko. Če k temu prištejemo še spremembe cen v komunalnih storitvah, je kar tri četrtine lanske inflacije povezane z ukrepi makroekonomskih politik vlade.

Močno se je lani poslabšala konkurenčnost Slovenije. Medtem ko je prišlo do postopnega umirjanja sredstev za zaposlene, pa je produktivnost na drugi strani še močneje padla. Slovenija se je tako glede stroškovne konkurenčnosti znašla v samem vrhu najslabših držav v EU.

Kreditni krč se je v Sloveniji konec leta še zaostril. "V zadnjih treh mesecih leta podjetja sploh niso več najemala novih posojil, ampak so jih samo odplačevala bankam," je zatrdil Vasle in dodal, da je bila tako edina pomembnejša dejavnost na kreditnih trgih, povezana s kreditiranjem prebivalstva in prispevkom države k celotni dejavnosti.

Vasle je opozoril predvsem na za približno tri odstotke višje obrestne mere v Sloveniji kot v evrskem območju. To je po njegovih besedah dodaten razlog, da na trgih ni nobene kreditne aktivnosti.