Podjetnik Zekrija Habibović, ki mu Vegrad dolguje 165 tisoč evrov, se je danes želel sestati s predsednikom uprave Borisom Medvedom, vendar ga ta ni želel sprejeti. Na koncu sta se vendarle srečala in to pred vrati podjetja. Medved mu je dejal sledeče: "Da sem v prisilni poravnavi in da bom na ta način rešil svoje probleme. Da v skladu s prisilno poravnavo lahko oddam svoje terjatve na sodišče in da on ne more nič drugega narediti“. Habibovič je dejal, da se Medved ne želi več z njim sestajati. Počakal bo na rezplet prisilne poravnave in če ne bo uspela, bo med prvimi oddal zahtevo za stečaj podjetja.
"Prisilna poravnava bo, ne vem, če se bo s tem kaj rešilo. Bom dobil nič, predlog uprave je, da upniki dobijo 20 odstotkov v štirih letih, 80 odstotkov terjatev pa naj bi odpisali. Jaz bom ta predlog seveda zavrnil,“ še dodaja.
Poudarja, da je bil razočaran, ker ga Medved ni sprejel, vendar je to pričakoval. Na vprašanje, ali bo sedaj kaj boljše, ko je vodstvo prevzel Medved, pa je dejal sledeče: "Mislim, da je on ena lutka, še naprej bo vodila Tovšakova, on bo delal tako, kot bo povedala Tovšakova“.
NLB zadržuje sredstva
Nova Ljubljanska banka še ni izplačala več kot 200 tisoč evrov sredstev, s katerimi naj bi pokrili plače za Vegradove delavce. Novi direktor Vegrada Boris Medved obljublja, da bodo delavci plače dobili še ta teden. Preko sodišča nameravajo zahtevati denar. Podjetje po besedah predstavnika svobodnega sindikata Sama Mastnaka že zbira sredstva za izplačilo plač za avgust, ki bi morale biti poravnane do 18. septembra.
Trda pogajanja z upniki
Mastnak je danes za 24ur. com dejal, da z direktorjem Medvedom glede situacije v podjetju redno komunicirata po telefonu. Na novinarsko vprašanje, ali ima banka NLB sploh pravico, da zadrži sredstva za plače, pa je dejal sledeče: "Kolikor jaz vem, banka te pravice nima. Mislim, da si NLB zadnje čase preveč dopušča, saj ne da denarja, ki je od nekoga in ki bi ga lahko koristno uporabil. Sami pa so si brez velikih težav izplačali nagrade – Kramarju milijon evrov in naredili velike dolgove v Nemčiji ter dajali velike kredite Bavčarju.“
Poudaril je še, da obstaja realna možnost, da preko sodišča izterjajo sredstva za poplačilo plač, zahtevo so že pripravili, na sodišče pa naj bi jo oddali danes.
Dejal je še, da so v prisilni poravnavi terjatve, ki so prednostne, med katere spadajo najeti krediti podjetja (ki so zavarovani) in pa neprednostne terjatve. Pod prednostne terjatve spadajo tudi plače delavcev za zadnje tri mesece in odpravnine delavcem. Lanskoletni regres, ki ga delavci niso prejeli, pa spada med neprednostne terjatve.
Glede načrta dela novega direktorja pa je dejal, da Medved ima vizijo in da bi se stvari lahko uredile. Je pa po njegovem mnenju prihodnost podjetja tudi odvisna od vseh zaposlenih. "Vsekakor bo treba trdo poprijeti za delo, vodstvo pa bo moralo zagotoviti sredstva za plače. Bodo pa tudi trda pogajanja z upniki,“ še zaključi Mastnak.
Banka si je vzela pravico
Vršilec dolžnosti sekretarja velenjskega območnega svobodnega sindikata Srečko Čater je pojasnil razloge, zakaj delavci še niso prejeli dogovorjenega izplačila. Po njegovih besedah "si je banka vzela pravico" in zadržala 217.000 evrov sredstev, ki so bila namenjena izplačilu dogovorjenih plač.
O izplačilu preostanka junijskih in celotnih julijskih plač pa se bo sindikat z vodstvom podjetja po Čatrovih besedah pogovarjal po 20. septembru.
Upniki imajo čas do 1. oktobra
Vegrad je od 1. septembra v postopku prisilne poravnave. Po podatkih Vegrada je bila družba konec junija letos upnikom dolžna 240,7 milijona evrov, prisilna poravnava, ki jo mora potrditi 60 odstotkov upnikov, pa bo v primeru potrditve najbolj učinkovala na navadne terjatve.
Teh je bilo konec junija za skoraj 186 milijonov evrov, velenjski gradbinec pa tem upnikom v načrtu finančne reorganizacije predlaga, da se odpovejo skoraj 80 odstotkom terjatev, ostalo petino pa bi dobili povrnjeno v štirih letih. Upniki imajo do 1. oktobra čas, da prijavijo svoje terjatve.
KOMENTARJI (56)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.