Če bi se prevzemna cena za Lek v ponudbi Novartisa gibala od 85.000 do 91.000 tolarjev, morali Švicarji za 51-odstotni delež odšteti od 82 do 88 milijard tolarjev.
Po pisanju časnika Finance naj bi Novartis namero o prevzemu ljubljanskega farmacevtskega podjetja objavil do konca tedna, javno ponudbo za odkup vseh delnic pa po skupščini Leka, ki je sklicana za 27. september. Kot prag uspešnosti ponudbe naj bi Novartis navedel pridobitev vsaj 51 odstotkov delnic Leka, prevzemna cena za delnice Leka serije A in serije B pa naj bi bila enaka. Švicarji naj bi tudi vztrajali, da menedžment Leka ostane v družbi.
Lekov interes je vzpostavitev strateške povezave, ki bo učvrstila njegove tržne pozicije pri nas in olajšala dostop na zahodnoevropske in na ameriški trg, je izjavil Metod Dragonja in ob tem izrazil željo, da se pogovori o povezavi ne bi obravnavali kot neke vrste prodaja Leka ampak predvsem kot strateška povezava.
Finančni minister Anton Rop je za Večer dejal, da je ključna pri tem prevzemu uprava Leka, ki je očitno dogovor pripravila in nosi tudi ključno odgovornost za smiselnost takšne transakcije oziroma primernost strateškega partnerja. Ministru se zdi pomembno predvsem, ali ta transakcija zagotavlja dolgoročni razvoj družbe, delovna mesta, verjetno pa tudi dodaten kapital. Za državo je transakcija pomembna zaradi konkurenčnosti, je dejal Rop.
Minister Rop je ugibanje, ali lahko dodatna količina denarja za kupnino povzroči padec obrestnih mer, pospremil z besedami: "Če ne bi bilo usklajene reakcije, lahko. Vendar je to še vedno takšna količina denarja, ki je lahko po moji oceni primerljiva s kupnino za NLB, lahko tudi nekaj večja. Zato je potrebna dodatna previdnost tako pri nevtraliziranju tega dela deviznih prilivov kot pri angažiranju drugih deviznih prilivov, ki prihajajo, in na katere država lahko vpliva, denimo na priliv kupnine za NLB. Ni pa to takšna kupnina, da je ta trg ne bi mogel absorbirati," je še dejal Rop.
