Za 15 milijonov terjatev, za 740 milijonov dolgov

Ob odmevni preiskavi nekdanjega Merkurjevega poslovodstva se nadaljujejo postopki za reševanje nakelskega podjetja. V postopku prisilne poravnave se je opolnoči iztekel rok za prijavo terjatev in kot je povedal upravitelj Merkurjeve prisilne poravnave Ladislav Hafner, bo njihovo odpiranje na sodišču šele v ponedeljek.

Hafner bo končno številko in višino prijavljenih terjatev najverjetneje vedel konec prihodnjega tedna. Po doslej zbranih podatkih pa je 419 upnikov prijavilo za 15 milijonov evrov terjatev. Glede na to, da ima Merkur kar za 740 milijonov evrov dolgov, je ta številka razmeroma majhna, vendar kot je pojasnil Hafner, terjatve prijavljajo le navadni upniki, ki želijo imeli pravico glasovanja pri potrjevanju poravnave.

V postopku prisilne poravnave namreč velja, da je prijava terjatev pomembna samo zaradi glasovalne pravice, ki jo lahko pridobijo le navadni upniki, na katere ima poravnava vpliv. To pomeni, da lahko glasovalno pravico s prijavo terjatev dobijo delavci, dobavitelji in banke, ki svojih terjatev nimajo zavarovanih. Za uspeh prisilne poravnave pa jo morajo podpreti upniki z vsaj 60 odstotki vseh prijavljenih terjatev.

"Nemogoče je predvideti, koliko terjatev bo prijavljenih, medtem ko so vse obveznosti dolžnika, tako navadne kot prednostne, ločitve in izločitvene terjatve predvidene v načrtu finančnega prestrukturiranja," je dejal Hafner in pojasnil, da je podjetje dolžno vse te obveznosti poravnati po pogojih prisilne poravnave ne glede na to, ali so terjatve prijavljene. Drugače je v stečajnem postopku, kjer je za samo poplačilo potrebno terjatev prijaviti.

Upravitelj prisilne poravnave bo imel sedaj mesec dni časa, da vse prispele prijave preveri in jih potrdi ali zavrže oziroma prereka. Zaradi obsežnosti dokumentacije utegne Hafner zaprositi za dodaten mesec časa. Šele dokončnemu seznamu potrjenih terjatev bo sledilo glasovanje o prisilni poravnavi.

V tem času mora uprava Merkurja sklicati in izvesti skupščino, ki bi potrdila predvideno dokapitalizacijo s konverzijo terjatev v lastniške deleže. Prav od te pretvorbe, ki je v višini vsaj 85 milijonov evrov predvidena v načrtu finančnega prestrukturiranja, bo odvisna sanacija podjetja. Skupščina, ki jo je vodstvo podjetja načrtovalo v kratkem po vložitvi predloga za prisilno poravnavo, po pojasnilih predstavnika za odnose z javnostmi v Merkurja Roka Isteniča še vedno ni sklicana.

Vse do konca bo pod vprašajem tudi sama potrditev dokapitalizacije, na katero morajo poleg zadostnega števila upnikov pristati tudi obstoječi lastniki. Za povečanje kapitala naj bi bila potrebna namreč 75-odstotna večina delničarjev. Znano pa je, da predstavnica Save, ki je skoraj 20-odstotna lastnica nakelskega podjetja, že na sami seji nadzornega sveta o načrtu finančnega prestrukturiranja, le-tega ni podprla.