Za 1000 evrov pokojnine 107 evrov več na osebo

V Sloveniji smo leta 2000 sprejeli pokojninsko reformo. Le-ta določa, na žalost mlajše generacije, da se pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja postopoma znižujejo ter da se upokojitvena starost postopoma zvišuje. Varno starost si lahko posameznik zagotovi z vlaganjem v tako imenovani drugi steber ali dodatno pokojninsko zavarovanje ter vlaganji v tretji steber, ki ga predstavlja komercialna ponudba rentnih varčevanj. Torej bi morali biti ob naši upokojitvi dohodki sestavljeni iz prejemkov ZPIZ-a, institucije, pri kateri ste sklenili dodatno pokojninsko zavarovanje, prejemkov (če ste zavarovanje sklenili) in prihodkov s strani rentnega varčevanja (če ste ga vplačevali, seveda). Pokojnine, ki jih izplačuje ZPIZ in okoli katerih poteka toliko pogajanj v zadnjih dneh, se zagotavlja iz različnih virov. Največji so seveda vsi redno zaposleni ter delodajalci. Če denarja za pokojnine ni dovolj, mošnjiček odpre še država oziroma proračun. V letu 2007 smo tako 42,5 odstotka prispevali zaposleni, 25 odstotkov delodajalci in nekaj več kot 30 odstotkov država.

Koalicija in novi predlogi

Koalicijska pogajanja, v katerih nemajhno vlogo igra DeSUS, se lomijo ravno pri odnosu nove vlade do pokojnin. Karel Erjavec je pred volitvami napovedoval zvišanje pokojnin na 1000 evrov. Seveda bi si vsi želeli blagostanja za vse, a v državi, kjer povprečna neto plača znaša 909,12 evrov, je to skoraj nemogoče. V Sloveniji imamo po podatkih ZPIZ-a 552.135 upokojencev, katerih pokojnine se v večji meri financirajo iz denarja, ki ga v pokojninsko blagajno prispevajo 906.537 posameznikov, država ter delodajalci. Kot kaže, se pokojnin ne bo višalo na vrat na nos, pač pa bodo v naslednjem letu le tisti z najmanjšimi pokojninami deležni tako imenovanega draginjskega dodatka, torej enkratnega zneska, ki naj bi jim pomagal čez najhujše. V letu 2010 pa naj bi se temeljito lotili popravkov pokojninske reforme.

Skoraj tri milijarde več za pokojnine

Kot smo rekli, se bomo v tem članku malce poigrali s konkretnimi številkami. ZPIZ je v planu za naslednje leto napovedal, da bo prejel in tudi porabil 4.693.810.991 evrov. Za pokojnine naj bi šlo okoli 82 odstotkov, torej 3.877.087.878. Če bi Erjavec dosegel svoje in bi bila povprečna pokojnina 1000 evrov, bi potrebovali letno kar 6.625.620.000 evrov, kar 2.748.532.122 evrov več, kot so planirali na ZPIZ-u. Če upoštevamo odstotke, objavljene na strani ZPIZ-a, in bi 42,5 odstotka tega denarja zagotovili zaposleni, pomeni, da bi moral vsak zaposleni v blagajno zavoda vsak mesec prispevati v povprečju dodatnih 107 evrov. Ob tem seveda nismo upoštevali prispevkov, ki jih za vsakega zaposlenega plačujejo delodajalci. V časih, ko vemo, da k nam prihaja recesija in bodo prihodki v državno blagajno manjši od načrtovanih, ko se bo večala stopnja nezaposlenosti in se bodo manjšali dohodki, je nemogoče pričakovati tako povečanje obremenitve plač ali pa proračuna. Nedolgo nazaj so se pojavljale tudi ideje, da bi na ZPIZ prenesli tudi lastništvo nekaterih bolj uspešnih slovenskih podjetij, npr. Zavarovalnice Triglav, ki bi s svojimi dobički polnila pokojninsko blagajno. Zanimivo bi bilo videti, koliko državnih svetnikov, ki je pripravilo ta predlog, bi ga podprlo danes, v času finančne krize.

Poiskati bo treba medgeneracijski kompromis

Pokojninske debate vedno zanetijo medgeneracijske konflikte. Starejši si seveda zaslužijo miren pokoj in socialno varnost ob jeseni svojega življenja. Mladi si seveda zaslužijo lepšo prihodnost, redne službe, boljše plače in vsaj upanje na upokojitev in socialno varnost v jeseni svojega življenja. Politiki bodo morali poiskati medgeneracijski kompromis, kajti težko bodo prepričali mlajšo generacijo, da mora v pokojninsko blagajno prispevati vedno več denarja, ob tem pa sprejeti, da bo iz nje dobila veliko manj kot sedanje generacije.

V naslednjih dneh bodo zagotovo na tapeti tudi nekdanji poslanci, ministri in funkcionarji, ki bodo še v naslednjih nekaj letih dobivali svoje plače. Marsikdo pripomni, da bi bilo bolje, če bi šel denar za pokojnine. Res je, vsak evro prav pride, realnost pa je, da če bi med upokojence razdelili ves denar, ki so ga za nadomestilo v preteklih štirih letih prejemali poslanci in ministri iz vlade Antona Ropa, ki se jim ni uspelo uvrstiti v parlament, bi vsak upokojenec prejel enkratni znesek v višini 4 evrov.