Na današnjem naroku ob stečaju sevniške tekstilne družbe Jutranjka je bilo prijavljenih za 1,1 milijarde tolarjev terjatev, po besedah stečajnega upravitelja Tomaža Kosa pa so bile tudi vse priznane.
Pravočasno je bilo oddanih 100 terjatev, od tega je za 288 milijonov terjatev prijavila država, 312 milijonov tolarjev pa zaposleni. Dokončna vrednost stečajne mase po besedah Kosa še ni znana, po grobih ocenah pa znaša okrog 440 milijonov tolarjev.
Stečaj naj bi bil zaključen leta 2007, njegovi stroški pa bodo znašali okrog 120 milijonov tolarjev. V postopku je predvideno 100-odstotno poplačilo banki SKB ter Davčni upravi RS, ostalim upnikom pa v višini 20 odstotkov. Pred stečajem je bilo v podjetju zaposlenih 111 delavcev, ki bodo upravičeni od 20 do 30 odstotkov sredstev predvidene stečajne mase.
Stanfin zavrnil ponudbo uprave
Kot je znano, je uprava Jutranjke pod vodstvom Tatjane Baloh v začetku julija oddala predlog za uvedbo stečaja v tej sevniški družbi. S tem se je dokončno zaključilo sporno vprašanje morebitne dokapitalizacije družbe, saj se uprava zanjo ni uspela dogovoriti z največjim delničarjem, podjetjem Stanfin iz Ljubljane.
Direktor podjetja Stanfin kot največjega delničarja sevniške Jutranjke Bojan Vodopivec je namreč zavrnil zadnjo ponudbo uprave pod vodstvom Balohove za dokapitalizacijo Jutranjke ter ji predlagal, da vloži predlog za stečaj. V Stanfinu so kot pogoj za dokapitalizacijo Jutranjke zahtevali ustrezen pregled poslovanja podjetja, kar pa je zavračala uprava družbe.
Jutranjka je bila ustanovljena leta 1962, v svojih najboljših časih okoli leta 1980 pa je zaposlovala približno 1500 delavcev. Jedro proizvodnje je bila vedno otroška konfekcija, ob tem pa so v posameznih obdobjih v Jutranjki opravljali tudi različne predelovalne posle za tuje partnerje.
Tretja prisilna poravnava v družbi je bila uvedena 24. decembra lani, le dan pred tem pa je podjetje Stanfin vložilo predlog za prekinitev njene uvedbe, saj so v tem podjetju menili, da program reševanja podjetja ni ustrezen. To se je v končni fazi izkazalo tudi z vložitvijo za predlog stečaja družbe. Drugi postopek prisilne poravnave v obdobju dveh let po prvi prisilni poravnavi se je začel v začetku leta 2003.
Nadzorniki so takrat iz krivdnih razlogov razrešili direktorico Zdenko Marčič ter za direktorja podprli Miha Rabiča. Takrat je bilo v družbi 350 zaposlenih. Družba je pred tem že ukinila svoji odvisni družbi v Brežicah in v Hrastniku, z odpuščanji v drugi ter zadnji tretji prisilni poravnavi pa je v proizvodnji ostalo še 50 zaposlenih.
