Ne bo nam treba delati do 65. leta

Socialni partnerji, združeni v Ekonomsko-socialnem svetu, so se danes seznanili s predlogi novih ukrepov, ki jih vlada pripravlja za blažitev posledic krize. Gre za predloge s področja zaposlovanja in sociale, pa tudi gospodarskega razvoja in javnega sektorja. Kateri bodo imeli prednost, se bodo odločili prihodnji teden.

Predlog novih protikriznih ukrepov, ki jih pripravlja vlada, je na seji Ekonomsko-socialnega sveta predstavil minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari skupaj z ministroma za gospodarstvo ter za delo, družino in socialne zadeve Matejem Lahovnikom in Ivanom Svetlikom. V naslednjih 14 dneh si bodo socialni partnerji vzeli čas, da jih preučijo, že prihodnji teden pa bodo določili tiste, katerih priprava bo imela prednost.

Ukrepi še niso dorečeni in ob mnogih vprašanjih se bo šele pri pripravi zakonov pokazalo, ali jih je mogoče podpreti, je po seji povedal predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj. Da ukrepi še niso dodelani do te mere, da bi imeli zakonsko obliko, je potrdil tudi minister Svetlik, vendar je dodal, da je vlada danes predstavila zelo jasne ideje, kako se spopasti s posledicami krize.

Po Svetlikovem mnenju so bili socialni partnerji s predlogi novih protikriznih ukrepov zadovoljni, Rebolj pa je dodal, da imajo svoje predloge tudi sindikati.

Vlada pripravila ukrepe

Vlada je pripravila osnutek tako kratkoročnih kot tudi strukturnih ukrepov. Med prvimi je uvedba subvencij delodajalcu za zaposlene, ki so napoteni na "čakanje na delo", kar se zdi Rebolju dobra zamisel. Po predlogu bi delodajalec lahko delavce, namesto da bi jih odpustil, napotil na čakanje na delo za obdobje največ devet mesecev, glede katerega sindikati menijo, da bi ga lahko podaljšali na leto dni.

Vlada predlaga tudi spremembe že uveljavljenega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, tako da bi bili do subvencij upravičeni le v podjetjih, ki bi delovnik skrajšala na 36 ur tedensko in ne več tudi v primeru skrajšanja na 32 ur. To je dobro, a je treba rešiti predvsem vprašanje: kako od delodajalcev zahtevati, da bi te subvencije dobili delavci, je dejal Rebolj.

Podaljšanja delovne dobe med predlogi ni, je pa med strukturnimi ukrepi navedena pokojninska reforma. Kako si jo vlada zamišlja, v osnutku ukrepov ni podrobno navedeno, je pa med drugim zapisano, naj se starost za upokojitev določi v kombinaciji z delovno dobo, za predčasno oziroma poznejšo upokojitev pa določi bonuse in maluse.

Prvi novi ukrepi usklajeni v maju

Vlada bo prve ukrepe iz novega paketa protikriznih ukrepov s socialnimi partnerji predvidoma uskladila v prvi polovici maja, je še napovedal Gaspari. V DZ jih namerava poslati skupaj s predlogom novega rebalansa letošnjega državnega proračuna. Gradivo namenoma ni napisano v dokončni obliki, ker jih bodo še usklajevali s socialnimi partnerji, je pojasnil. Predloge zakonov bodo pripravile delovne skupine, sestavljene iz socialnih partnerjev in ministrstev.

Sistem subvencioniranja polnega delovnega časa, ki se po zdajšnjem zakonu izteče s septembrom, naj bi podaljšali, je napovedal Gaspari. V ta ukrep je trenutno vključenih 400 podjetij z več kot 45.000 delavci, ki bi v primeru, da subvencij ne bi bilo, lahko bili brezposelni.

Država bo subvencije delodajalcem za zaposlene, ki jih napoti na čakanje na delo, financirala le v primeru, da bo delodajalec jasno določil, katera delovna mesta morajo začasno opustiti in katera bodo v roku enega do dveh let ponovno potrebovali, poleg tega bodo morali delavcu v tem času zagotovil usposabljanje ali izobraževanje najmanj v obsegu ene tretjine delovnega časa.

Vlada namerava okrepiti programe aktivne politike zaposlovanja ter preoblikovati program javnih del. Vanje naj bi se vključilo približno 10.000 ljudi, je ocenil Gaspari. Novemu položaju naj bi se prilagodil tudi Zavod RS zaposlovanje.

Na področju socialne varnosti vlada predlaga pripravo dveh novih zakonov: o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter o enkratni solidarnostni pomoči socialno ogroženim. S prvim naj bi poenostavili postopke, zagotovili večjo preglednost in učinkovitost sistema socialnih transferjev ter zmanjšali možnost zlorab in kopičenje pravic. Do enkratne solidarnostne pomoči naj bi bili upravičeni tisti z mesečnimi prejemki pod 70 odstotki minimalne plače. Za izplačilo te pomoči se bodo prerazporedila sredstva z ministrstva za obrambo. Vlada predlaga še prenovo zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.