Evropska komisija ocenjuje, da je treba opraviti poglobljeno analizo makroekonomskega stanja v 12 članicah Evropske unije, tudi v Sloveniji. "V primeru Slovenije je treba podrobneje preučiti visoko zadolženost podjetniškega sektorja in razvoj v sektorju nepremičnin," je dejal komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn.
Komisija je sicer v poročilu še zapisala, da so razlogi za poglobljeno analizo stanja v Sloveniji "hitro kopičenje notranjih neravnovesij z velikim naraščanjem stroškov dela na enoto proizvoda, zadolženosti v zasebnem sektorju in cen nepremičnin" ter "visoko zadolženi bančni sektor, ki je pod občutnimi pritiski, saj je gospodarstvo v zgodnji fazi težkega procesa razdolževanja".
Slovenija in še enajst članic Unije je izpostavljenih, ker jim po oceni komisije grozijo škodljiva makroekonomska neravnovesja, kot so izguba konkurenčnosti, visoka raven zadolženosti ali prenapihnjene cene premoženja.
A šele poglobljena analiza bo pokazala, ali makroekonomska neravnovesja v teh državah res obstajajo in ali so škodljiva, so pojasnili v komisiji.
Komisija je to ocenila v prvem poročilu o makroekonomskih neravnovesjih, ki je prvi korak v procesu preprečevanja in odpravljanja makroekonomskih neravnovesij.
Ta je bil uveden v sklopu novega svežnja pravil, imenovanega šesterček, ki velja od sredine lanskega decembra. Poleg krepitve nadzora nad makroekonomskimi neravnovesji so nova pravila namenjena krepitvi proračunske discipline.
Okrepljen nadzor nad makroekonomskimi neravnovesji je po Rehnovih besedah potreben, saj je kriza osvetlila tveganja teh neravnovesij na finančno stabilnost in gospodarske obete ter s tem na blaginjo Evropejcev.
"Zdrave fiskalne politike ter zgodnje odkrivanje in odpravljanje tveganih gospodarskih neravnovesij so nujni pogoji za vrnitev k vzdržni rasti in delovnim mestom," je poudaril Rehn.
Če bo poglobljena analiza pokazala, da v omenjenih 12 državah obstajajo makroekonomska neravnovesja, bo komisija tem članicam priporočila, kako naj ukrepajo, da bi jih odpravile.
Analizi bo sledila priprava reformnih programov
Analiza komisije bo tako po Rehnovih navedbah usmerila priprave nacionalnih reformnih programov, ki jih morajo države aprila posredovati Bruslju.
To je preventivni del procesa. V resnih primerih, torej če država ne bo ustrezno ukrepala na podlagi priporočil, pa lahko komisija proti državi sproži korektivno fazo postopka.
Grčija, Portugalska, Irska, Romunija in Latvija niso med državami, ki potrebujejo poglobljeno analizo, ker so te države, ki prejemajo ali so prejele finančno pomoč, že pod okrepljenim nadzorom.
Postopek zaradi prekomernih makroekonomskih neravnovesij je podoben postopku zaradi prekomernega javnofinančnega primanjkljaja, vendar je bolj kakovosten in temelji na desetih makroekonomskih kazalcih.
Ti so: saldo tekočega računa, neto položaj mednarodnih vlaganj, realni efektivni menjalni tečaj, delež v svetovnem izvozu, stroški dela na enoto proizvoda, razvoj cen nepremičnin, kreditni tok zasebnemu sektorju, zadolženost zasebnega sektorja, javni dolg in stopnja brezposelnosti.
Preberite še: Bonitetna hiša Moody's je danes znižala bonitetno oceno državnega dolga Slovenije z A1 na A2 z negativnimi obeti.
KOMENTARJI (84)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.