WikiLeaksovi analitiki trdijo, da dokumenti razkrivajo, da sporazum jemlje številne pristojnosti nacionalnih vlad, velike zmagovalke sporazuma pa naj bi bile velike korporacije, saj sporazum odpravlja možnost, da te na razpisih dajejo prednost lokalnim ponudnikom.
Države, ki se pogajajo o tem sporazumu, skupaj ustvarijo dve tretjini svetovnega BDP, v pogajanja pa na primer niso vključene Kitajska, Rusija, Brazilija, Indija ali Južna Afrika.
Jane Kelsey z univerze v Aucklandu ocenjuje, da sporazum omejuje pristojnosti nacionalnih vlad, da regulirajo domače storitve, veliko moči pa daje korporacijam. Kelseyjeva, profesorica prava, ocenjuje, da je cilj privatizacija storitev na globalni ravni. "Vlade se odpovedujejo pravici, da dajejo prednost domačim ponudnikom," trdi analiza, šlo pa bi naj med drugim za področja elektrike, sanitarnih storitev, izobraževanja in medijev.
Naslednji cilj bi naj bila liberalizacija poslovanja v vseh vrstah storitev, tudi bančništvu, e-trgovini, zdravstvu, transportu in na področju svetovalnih storitev, upoštevati pa bi jo morali vsi nivoji oblasti – od lokalne do državne.
Po mnenju analitikov bi to radikalno spremenilo kvaliteto storitev za državljane. Kelseyjeva ocenjuje, da bi storitve, ki bi jih opravljala podjetja iz drugih držav, celo zmanjšale populacijo, saj bodo sveti gral takšne ureditve zaslužki.
"Ljudje po tem sistemu ne bodo več videni kot državljani, ampak kot potrošniki. Tisti, ki bodo storitve izvajali, pa do lokalnega okolja ne bodo imeli nobenih osebnih vezi in s tem tudi ne osebne odgovornosti za njihovo kvaliteto," pravi Kelseyjeva.
Sporazum naj bi tudi nalagal državam, da omejijo oziroma regulirajo rast določenih sektorjev, na primer bančnega. Po drugi strani pa bi jim omejila možnost, da omejijo čezmejno gibanje kapitala, vključno z vsem, kar je povezano z odtekanjem oziroma dotekanjem sredstev. Analitiki menijo, da so vloge države na tem področju v sporazumu tako omejene, da ne bi mogle ukrepati niti, če bi delovanje kapitala ogrožalo finančno stabilnost nacionalnih proračunov.
TPP zdravstvo podreja farmacevtom
Bruseljski Politico pa se je dokopal do kopije trans-pacifiškega sporazuma TPP, za katero jih sicer uradni viri niso potrdili, da je zagotovo prava in zadnja verzija, še dodatno pa so skušali pomen dokumenta zmanjšati z opazko, da so pogajanja tako ali tako še v teku, zato se bodo besedila še spreminjala.
Če je dokument avtentičen, pa predvideva veliko zaščito farmacevtskih velikanov, ki bi lahko za države podpisnice sporazuma pomenilo več milijard višje izdatke za zdravstvo, daj bi skoraj zaprli trg proizvodnje generičnih zdravil.
Proti proizvodnji le teh se velika farmacevtska podjetja borijo že dolgo z argumentom, da gre za raziskave in patentiranje na milijone evrov, na koncu pa zaslužek ni dovolj velik zaradi generikov. Še posebej jim nasprotujejo, ko gre za najnovejša biološka zdravila. Po drugi strani pa tudi ameriški pogajalec Michael Froman priznava, da imajo generična zdravila veliko vlogo v tem, da so zdravila dostopna za širok krog Zemljanov.
V ZDA sicer generična zdravila predstavljajo dve šestini vseh zdravil, ki jih predpišejo zdravniki, po drugi strani pa predstavljajo le okoli četrtino skupnih stroškov za zdravila.
Zagovorniki starejših, revnih držav, sindikati in potrošniki se medtem zavzemajo proti večjim pravicam farmacevtov, za katere so prepričani, da bodo poslabšali zdravstveno oskrbo ranljivih skupin, v proračune držav pa zvrtale veliko luknjo. Vprašanje intelektualne lastnine tako še naprej ostaja eno ključnih vprašanj pri sklepanju TPP.
KOMENTARJI (174)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.