Do leta 2021 smo beležili podražitve med enim in tremi odstotki, v kovidnem letu pa smo začasno padli celo v deflacijo, torej v stanje, ko so cene padale - kar sicer za gospodarstvo ni dober kazalnik. V letu 2021 pa je sledil velik odboj in inflacija pri okrog 10 odstotkih.
Surs podražitve spremlja zadnjih osem let. V tem času so se še daleč najbolj podražili stanovanjski stroški – elektrika, plin, voda. In to za več kot polovico, kar 51 odstotkov. Če je gospodinjstvo leta 2015 mesečno za stroške odštelo 200 evrov, ti letos v povprečju presegajo 300 evrov.
In temu sledijo še podražitve hrane in pijače, cene so se v osmih letih dvignile za slabih 40 odstotkov. Običajen nakup je leta 2015 stal 50 evrov, danes za enako vrečo izdelkov odštejemo 20 evrov več. Za tretjino dražje so tudi storitve.
Vlada se trudi razmere umiriti s košarico, inflacija vztraja
Vlada se je boja z inflacijo lotila tudi z nadzorom cene košarice osnovnih živil. Kaj konkretno je prinesel oz. prinaša ta ukrep? Analizirane cene košarice kažejo, da se 15 osnovnih živil vztrajno ceni. Tako je bilo tudi septembra, ko je cena povprečne košarice padla za dva evra. Gre za približno šestodstotno pocenitev. Torej ravno obratno kot pri inflaciji, kjer smo videli devetodstotno podražitev hrane.
Kot že omenjeno, se sicer košarica ceni praktično že vse od uveljavitve. A kljub temu zaupanje vanjo pada. Najverjetneje zaradi izpostavljenega obratnega sorazmerja s splošno inflacijo. Iz naše analize izhaja, da je promet na spletni strani primerjaj-cene.si v treh mesecih upadel iz 78 na zgolj 12 tisoč mesečnih obiskovalcev.
KOMENTARJI (42)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.