Konec lanskega leta je 18 slovenskih vzajemnih skladov gospodarilo s 14,63 miljarde tolarjev, v začetku letošnjega maja pa se je ta številka skoraj podvojila, saj so imeli naloženih kar za 25 milijard tolarjev sredstev. Po mnenju direktorja družbe KD Investments Andreja Androjne je razlog za tako visok porast naložb v vzajemne sklade predvsem v zniževanju obresti v poslovnih bankah in razcvet na borzi. KD Investments ima v svojih treh skladih Galileo, Rastko in KD Bond naloženih 15,5 milijarde tolarjev, kar je približno 60 odstotkov celotnega obsega sredstev v vseh skladih.
Veliko vlogo je po mnenju Androjne odigrala tudi večja seznanjenost ljudi z vzajemnimi skladi. Doslej je prebivalstvo vzajemne sklade povezovalo s pidi, ki pa zaradi različnih zapletov, privatizacijskega primanjkljaja itd. niso bili preveč v čislih. Zaradi vse večje obveščenosti se poznavanje izboljšuje, čeprav bo treba še veliko postoriti, je dejal Androjna.
Največji donos, 27,2-odstotni, je lani ustvaril največji in najstarejši slovenski vzajemni sklad Galileo, ki je bil v letu 2001 po podatkih gospodarskega časnika Wall Street Journal Europe tudi drugi najdonosnejši vzajemni sklad na svetu. Trenutno se z najvišjim donosom v obdobju december 2001 - maj 2002 lahko pohvalita predvsem vzajemna sklada Zajček in Galileo, ki sta v tem času pridobila več kot 30 odstotkov. Galileo trentuno gospodari z 11,4 milijarde tolarjev, kar je 45 odstotkov vsega premoženja, naloženega v slovenskih vzajemnih skladih. Pomemben delež na slovenskem trgu ima z 3,8 miljarde tolarjev še Rastko (15,21 odstotka), medtem ko je največji sklad, ki ni v lasti KD Investments, Probankin sklad Alfa z 2,44 milijarde tolarjev sredstev in z 9,74-odstotnim tržnim deležem.
Slovenski vzajemni skladi imajo po podatkih mednarodne investicijske družbe (ICI) v primerjavi s skladi v ostalih državah srednje Evrope glede na višino slovenskega bruto domačega proizvoda na prebivalca (podatki za leto 2000 - 10.052 dolarjev) precej skromne vloge, saj so konec leta 1999 znašale le 29 dolarjev na prebivalca. Največ vlog so v omenjenem obdobju imeli skladi v ZDA - 25.423 dolarjev na prebivalca. Več so imeli v skladih samo vzajemni skladi, registrirani na Irskem (34.147 dolarjev na prebivalca), vendar je zaradi znane mile davčne politike v tej državi omenjena številka nekoliko previsoka oz. gre za naložbe tujcev.
