Družba je priznala, da težave niso le z dušikovim oksidom, ampak tudi z izpusti ogljikovega dioksida. Tudi ta napaka naj bi prizadela predvsem dizelska vozila - modele VW polo, golf in passat, audi A1 in A3, pri škoda octavia ter seat leon in ibiza, so pa prvič v škandal z izpusti vpletena tudi vozila z bencinskim motorjem. Vozila naj bi bila izdelana po letu 2012 - z 1.4, 1.6 in 2.0-litrskim dizelskim motorjem, ter 1.4-litrskim bencinskim motorjem ACT s tehnologijo izklapljanja valjev.
Ameriška agencija EPA pa ob tem Volkswagnu očita, da je sporno programsko opremo, ki je v testnem okolju vrednosti izpustov oklestila na dovoljene vrednosti, pri realni vožnji pa so bile meje presežene tudi za devetkrat, nameščal še na 3-litrske V6 TDI motorje, ki poganjajo vozila audi A6 quattro, A7 quattro, A8 in Q5, VW touareg, ali v porsche cayenne.
V Volkswagnu so očitke zanikali, nekaj bolj previden odziv je prišel iz hčerinske družbe Porsche, kjer so "presenečeni in zadevo preverjajo".
Novi očitki pomenijo nove madeže na že tako očrnjeni podobi družbe, ki se je ves čas po izbruhu škandala trudila z opravičili obdržati kupce. "Ravnali bomo iskreno, povedali bomo vso resnico in poskrbeli, da se nikoli več ne ponovi," tako je še pred kratkim pred začetkom sejma Tokyo Motor Show zagotavljal eden od vodilnih mož družbe Herbert Diess.
Zdaj pa novi očitki. Če ne drugega - tako analitiki - ti postavljajo pod vprašaj kredibilnost in obveščenost novega vodstva in postavljajo vprašanje, ali so tudi novi vodilni zavestno lagali, ali se v koncernu stvari dogajajo mimo vedenja tistih, ki sedijo na čelu družbe.
Nova doza škandala je prav tako spet nekoliko oklestila vrednost Volkswagnovih delnic, ki so prav v zadnjih dneh spet začele pridobivati na vrednosti - vlagatelji so očitno ocenili, da je najhujši vihar že minil, a so se motili.
3,5 milijarde evrov minusa
Slaba dva meseca po izbruhu škandala, v koncernu sicer že lahko preštevajo izgube. 3,5 milijarde evrov je znašala izguba koncerna v tretjem kvartalu leta, gre za znesek pred obrestmi in davki. Kot so zapisali pri nemškem Die Weltu, gre za prvo izgubo družbe v 15 letih! Kot dodajajo, primerjava z bilancami pred tem obdobjem zaradi drugačne metodologije ni mogoča. Lani je družba namesto izgube beležila 3,3 milijarde evrov plusa.
Spiegel.de pa je objavil podatek, da je manipuliranje z izpusti koncern doslej stalo 6,7 milijarde evrov. A to je zgolj prvi drobiž. Skupaj naj bi se stroški gibali med 20 in 80 milijardami evrov.
Ob pol milijona vozilih v ZDA, naj bi moralo pot v avtomehanično delavnico v Evropi opraviti 8,5 milijona Volkswagnovih vozil, skupaj po svetu okoli 11 milijonov. Medtem ko naj bi bilo v večini primerov dovolj zamenjati sporno programsko opremo, bo več težav pri motorjih, ki bodo potrebovali tehnične posege.
Američani prevaro preračunali v človeška življenja in stroške za zdravljenje
Medtem so v ZDA, kjer se je škandal pravzaprav razplamtel, objavili študijo univerz MIT in Harvard, ki razsežnosti škandala prevaja v človeške žrtve. Objavljena je bila v strokovni publikaciji Environmental Research Letters.
Kot jo povzema Newsweek, je povečano onesnaženje zaradi goljufanja z vrednostmi izpustov, neposredno vplivalo na prezgodnjo smrt 60 ljudi. Kot navajajo, je 482.000 vozil volkswagen in audi s sporno programsko opremo, v ZDA oddajalo do 40-odstotkov višjo koncentracijo dušikovega oksida kot jo dopušča tamkajšnja zakonodaja, od leta 2008 do 2015 naj bi v zrak ti avtomobili poslali dodatnih 36,7 milijona kilogramov dušikovega oksida.
Kaj dušikov oksid pravzaprav povzroča?
Dušikov oksid, ki mu Evropa sicer posveča precej manj pozornosti med nevarnimi onesnaževalci, v primerjavi z ZDA, medicina povezuje s prezgodnjo smrtjo, med drugim povzroča respiratorne in srčne bolezni.
60 ljudi - tako raziskovalci, ki jih povzema Newsweek - naj bi zaradi goljufije umrlo 10 do 20 let prezgodaj. Prav tako pa, kot poudarjajo, vsi prizadeti še niti niso umrli. Ocenjujejo, da so ali bodo preseženi izpusti med leti 2008 in 2015 prispevali k razvoju 31 primerov kroničnega bronhitisa, 34 hospitalizacij zaradi srčnih in respiratornih bolezni, povzročili naj bi 120.000 dni bolniške odsotnosti in odsotnosti od pouka zaradi slabega počutja in 210.000 dni, v katerih bodo ljudje imeli težave z dihanjem in kašljem. Skupaj naj bi vse te bolniške odsotnosti ZDA stale 450 milijonov dolarjev.
Ob tem znanstveniki dodajajo, da bo to končna statistika posledic le, če bo januarja 2016 res izveden vpoklic vseh spornih vozil - kot je napovedano. Sicer naj bi zaradi posledic onesnaženja v kratkem umrlo še 140 ljudi, zdravstveni stroški pa bi se dvignili na 840 milijonov dolarjev, še navaja študija.
Številni lastniki vozil se bodo upirali popravilom?
Medtem številni dvomijo, da bo vpoklic vozil sploh uspešen. V ZDA je namreč le 17 zveznih držav, kjer se bo obvezno odzvati pozivu in vozilo peljati k mehaniku na popravke. EPA ima namreč zgolj avtoriteto, da Volkswagen prisili k temu, da izvede vpoklic vozil, ne pa tudi, da na zvezni ravni zapove voznikom, da se vabilu tudi odzovejo.
Kot so na terenu preverili Reutersovi novinarji, medtem vozniki že kalkulirajo, ali se na vpoklic sploh odzvati in velikega navdušenja zaenkrat ni. Voznike namreč skrbi, da bi popravki avto oklestili lastnosti, zaradi katerega so ga pravzaprav sploh kupili - v njegovi predstavi na cesti in izkoristku natočenega goriva. "Na vpoklic se bom odzval le, če bo to obvezno, sicer bom počakal do zadnjega, da vidim, kaj prinaša popravljena tehnologija. In upal, da jo vmes še izpopolnijo," je za Reuters dejal lastnik spornega vozila iz Los Angelesa.
"Obožujem ta avto. V neprijetno situacijo me bodo postavili, če bosta na tehtnici okolje in užitek vožnje," pa je dodal lastnik passata iz Floride.
Sodni procesi bi lahko koncern spravili na kolena. Predvsem v teoriji
Se pa Volkswagen iz afere najbrž ne bo izkopal le z opravičili in popravili. V ZDA se jim obeta plačilo kršenja zakonodaje, znane kot Clean Air Act. Ali se bo višina globe merila v milijonih ali milijardah, še ni znano.
Kaj bo v Evropi, še posebej v domači Nemčiji, ni jasno, a Dieselgate preiskujejo tudi tam. In - vsaj v teoriji - tudi doma družbi grozijo globe, kot jih doslej poznamo le iz ZDA, torej astronomsko visoki zneski.
Če bi - kot piše Die Welt - sešteli vse prekrške, ki jih je storil koncern, bi se to merilo v milijardah evrov. Državno tožilstvo v Braunschweigu sicer zaenkrat preiskuje posameznike, ne koncerna. "Nemško kazensko pravo je osredotočeno na osebno odgovornost, zato zaenkrat potekajo preiskave proti posameznikom," je za welt.de pojasnil pravni strokovnjak André Szesny.
Po tem principu bi se torej koncern lahko izognil kazni, a kot nadaljuje avtor članka Nicolaus Doll, je nemško pravo kompleksno, in bi v teoriji omogočalo ne le tožbo zoper družbo in kazen do 10 milijonov evrov, ampak tudi samostojno obravnavo primerov avtomobilov s sporno programsko opremo. Torej okoli 2,4 milijona primerov, za katere bi bila zagrožena kazen do 10 milijonov evrov.
Da bi takšna teoretična možnost doživela praktično izvedbo, sicer ni pričakovati, to bi namreč finančno uničilo ne le koncern, ampak kar zvezno deželo Spodnja Saška, ki je med glavnimi delničarji družbe. S tega stališča je še najbolj verjetno, kar priznavajo tudi nemški mediji, da se koncernu sodno gledano ne bo zgodilo nič, oziroma bo plačal globo po zgledu primerov Siemens, MAN ali Ferrostaal, še največje kazni bi lahko doletele vpletene posameznike.
Žvižgači bodo lahko obdržali delo, preiskava osredotočena na 40 ljudi
In kako bodo te posameznike iskali? Kot je poročal nemški Süddeutsche Zeitung naj bi se zanašali kar na žvižgače iz podjetja. Kot vir navajajo visokega uslužbenca podjetja, je pa to tudi v skladu z napovedjo šefa koncerna Matthiasa Müllerja, ki je v začetku oktobra dejal, da tisti, ki bodo povedali resnico o dogajanju, ki je pripeljalo do fiaska z goljufivo programsko opremo, ne bodo utrpeli sankcij v obliki odpovedi delovnega razmerja. "Pomilostitev" naj sicer ne bi veljala za vodje oddelkov in višje uslužbence podjetja.
Kot je poročal Spiegel, notranja preiskava sicer ne napreduje, saj ljudje večinoma molčijo. O poteku preiskave Volkwagen ne daje izjav, bi pa naj predvsem ameriške oblasti močno pritiskale in zahtevale imena krivcev. Suspenz je po poročanju Financial Timesa doslej doletel že vsaj 10 vodilnih v družbi.
Notranjo preiskavo vodi družba Deloitte, po poročanju Reutersa pa je osredotočena na 40 ljudi, ki naj bi kovali načrt in izvedbo goljufanja na testih.
Toyota spet prevzela krono
Čeprav padec Volkswagnovih prodajnih številk v prvih tednih škandala ni alarmantno velik, je koncern izgubil naziv družbe, ki proda največ avtomobilov. In to po le treh mesecih, je poročal Bloomberg.
Nazaj na vrh se je zavihtela Toyota, ki je letos do septembra prodala 7,49 milijona vozil, Volkswagen pa 7,43 milijona, pri čemer obe družbi beležita 1,5-odstotni padec. Upoštevano obdobje vključuje dva tedna Volkswagnovega škandala.
Kot kaže pa škandal ni edina težava družbe, ki je padanje prodaje beležila še preden je izbruhnil, na največjem kitajskem trgu je Volkswagen letos zabeležil 7,4-odstotni padec prodaje.
Medtem ko se bo Volkswagen ukvarjal s kontrolo škode po škandalu, Toyota načrtuje zaposlitev 1400 ljudi v tovarnah na Japonskem.
Kljub vsemu pa Volkswagen v ZDA tudi v turbulentnem oktobru ni zabeležil negativnega trenda prodaje vozil, ampak je ta celo zrasla za 0,24 odstotka. Družba se je kupcem ob tem zahvalila za "potrpežljivost in zvestobo". Je pa na drugi strani res - piše BBC - da so ameriški proizvajalci (GM in Ford) v istem mesecu beležili tudi do 16-odstotno rast prodaje.
V Evropi medtem po podatkih Evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov (ACEA) Volkswagen beleži rahel padec tržnega deleža, ki se je septembra znižal za 0,4 odstotka v primerjavi z letom prej, vendar pa se je skupna prodaja zvišala za 6 odstotkov.
Volkswagen še verjame v dizelske motorje
Čeprav se Volkswagen po škandalu v boju za prihodnost ozira tudi po novih tehnologijah, predvsem naj bi se posvetili električnim avtomobilom, se "paradni disciplini" - dizelskim motorjem, ne nameravajo odreči. "Popravili bomo dizelske motorje," je bil na Tokyo Motor Show odločen Diess.
"Verjamemo v prihodnost dizelskih motorjev, ker so zmagovalna kombinacija v enačbi zmogljivosti, emisij in izpustov CO2 ter zato najboljša opcija za mnoga vozila," je še dejal. Pri tem pa poudaril, da je trenutno osnovna dejavnost družbe izpolniti zahteve regulatorjev in popraviti napake.
Medtem tudi prvi mož Toyote Akio Toyoda meni, da škandal ne bi smel pokopati dizelskih motorjev. "Dizel ima svoje prednosti in narobe bi bilo, če bi to vodilo do konca njegove uporabe," je dejal.
"Podjetja počnejo neumnosti, problem je, ko je vmešan še Bruselj"
Da Volkswagnov škandal "ni tipično nemški", opozarja nekdanji razvpiti grški finančni minister Janis Varufakis. O tem, da so v Bruslju vedeli, kaj počne Volkswagen pač ni nobenega dvoma.
Ga pa, kot pravi, niti ne preseneča, da so Američani tisti, ki so razkrinkali škandal. "Že mogoče, da je ameriška vlada skorumpirana in neučinkovita, a ima precej dobre načine, kako kontrolirati moč podjetij in razbijati monopole," njegove besede povzema nemški welt.de.
Kot še pravi, podjetja pač počnejo "neumne in koruptivne stvari". Zaskrbljujoče pa je, ko je v takšno početje do vratu zakopan tudi Bruselj.
Kriva je Evropa: Potočnik, Tajani ... Kdo vse je še vedel in zakaj je molčal?
A tisti, ki se jim je nekoliko uspelo skriti za Volkswagnovim koncernom, so medtem prav uradniki v Bruslju. Se pa tudi slika tega, kako so pravzaprav dolga leta vedeli, kaj se dogaja, a molčali, kristalizira.
Tako se je na tapeti Financial Timesa znašel podpredsednik Evropskega parlamenta in nekdanji komisar za industrijo Antonio Tajani. Temu je takratni slovenski komisar Janez Potočnik, pristojen za okolje, med drugim leta 2013 pisal o "pomembnih razlikah" med emisijami v testnih in realnih pogojih in izpostavil, da je to eden od ključnih razlogov, da se kvaliteta zraka ne izboljšuje.
Tajanija je pozval k takojšnjemu ukrepanju. Tega ni bilo, se pa Tajani zdaj pred svojimi političnimi zavezniki brani, da je bil pravzaprav on tisti, ki je opozarjal. In to že leta 2011, 2012 ...
A kdo je opozarjal prvi je nedvomno manj ključno od vprašanja, zakaj ni nihče ukrepal.
Poznavalci navajajo več odgovorov. Od močnega vpliva avtomobilske industrije na bruseljskih hodnikih, do dejstva, da je po Evropi pustošila gospodarska kriza, zaradi katere ni hotel nihče drezati v perspektivno avtomobilsko panogo, ki Evropejcem reže debel kos kruha.
Dva meseca kasneje ali - za Bruselj se škandal sploh ni zgodil?
Svojevrsten podatek o vplivu avtomobilske industrije na odločitve v Bruslju, medtem ponuja odločitev EU, ki je prejšnji teden pristala na zrahljanje omejitev onesnaževanja, čeprav so številni po Volkswagnovem škandalu pričakovali zaostritve pravil.
Poteza, da dovoljene emisije spornega dušikovega oksida povečajo za polovico, ko so te merjene v realnih voznih razmerah, je sprožila burno obsodbo okoljevarstvenikov, a pokazala, da bo EU v tem škandalu stopila na stran industrije, ki zaposluje 12 milijonov Evropejcev.
Komisarka za notranji trg Elzbieta Bienkowska je sicer zagotovila, da to še ni konec zgodbe, Evropska komisija pa pravi, da so novi, bolj realistični testi ključni, saj avtomobili na cesti proizvajajo tudi do nekajkrat višje emisije kot v kontroliranih laboratorijskih pogojih.
Novi testi naj bi bili precej bolj zanesljivi, a avtomobilska industrija pravi, da bo potrebovala dodaten čas, da se nanje prilagodi. Avtomobile, ki bi bili skladni z novimi standardi, naj bi predstavili leta 2017.
Evropa je sicer, ko gre za priljubljeno pogonsko gorivo pri avtomobilih, na dizel presedlala v zadnjih 20 letih. Na evropskih cestah je tako trenutno okoli polovica dizelskih avtomobilov, priljubljenost pa je povezana z dejstvom, da je izkoristek goriva boljši kot pri bencinskih motorjih, čeprav na račun večjega onesnaževanja okolja - kar pa bi naj - tako so vsaj zagotavljali - primerno reševala nova tehnologija.
Po dogovoru naj bi celovit prehod na teste v realnih voznih razmerah trajal šest let. V prvem obdobju leta 2017 bodo lahko novi modeli uradne meje dušikovega oksida presegali za 110 odstotkov, v drugem bodo morali neskladje znižati na polovico.
Greg Archer iz nevladne organizacije Transport & Environment, ki je še pred afero opozarjala na neskladja, je odločitev označil za sramotno. "Za države, ki izdelujejo avtomobile, se afera Dieselgate očitno sploh ni zgodila. Pri tem pa vemo, da onesnaženje z dušikovim oksidom povzroča prezgodnjo smrt in napake v razvoju dojenčkov," je dejal za AFP.
Nekaj ostrejši so sicer evropski poslanci, ki se zavzemajo, da bi strožja pravila začela veljati mnogo prej, a vprašanje je, ali bodo uslišani, ko pa avtomobilska industrija žuga s podatki, da bi bilo to zanjo škodljivo.
Medtem v Wolfsburgu: Zamrznili mestni proračun, a naslednji Detroit ne bodo
V domačem mestu Volkswagna, kjer je skoraj vsak od 125.000 prebivalcev mesta tako ali drugače povezan s tovarno, okoli katere je zraslo mesto, se je medtem polegel prvi šok.
Kot poroča BBC, so se ljudje po začetni jezi, zdaj zgrnili okoli svoje tovarne in svoje blagovne znamke. Čeprav Volkswagen zanika, da bi ljudem prepovedali govoriti z novinarji, naj bi se večina meščanov v prisotnosti medijev zavila v molk, prepričana, da je javno mnenje o prekršku podjetja sodilo preostro.
So pa BBC-jevi novinarji od enega od delavcev izvedeli, da je družba nekaterim izmenam skrajšala delovni čas. A - kot je dodal - to ne pomeni katastrofe, ampak večjo motivacijo, da bodo delali še boljše avtomobile.
Čeprav vodilnim v VW-ju trenutno zagotovo ne manjka skrbi, pa skrb zaradi lojalnosti delavcev zagotovo ni na seznamu, je vtise obiska sklenil BBC-jev novinar. Tudi zasebna skupina zaposlenih na Facebooku, ki so jo postavili v obrambo svojemu podjetju, je v kratkem času nabrala 26.000 članov. "Ljudje, ki tam delajo, dobro zaslužijo, zato so lojalni," je novinarju razložil Andre Pichiri, ki piše za Wolfsburger Allgemeine Zeitung.
Glede na odvisnost mesta od podjetja, je ljudem jasno, da je kritika na račun Volkswagna pljunek v lastno skledo. A oči si pred morebitnimi razsežnostmi škandala in njegovimi finančnimi posledicami, vseeno ne zakrivajo. Župan Klaus Mohrs je povedal, da je so že zamrznili mestni proračun, saj je ta odvisen od davkov, ki jih plača VW. Kot je razložil, ne bodo varčevali pri javnih storitvah, pač pa bodo - za začetek - zakrpali kakšno cestno luknjo manj, kakšen športni objekt bo ostal brez obnove: "Sem pa prepričan, da ne bomo naslednji Detroit."
KOMENTARJI (192)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.