Vrnitev k jedrski energiji: stranka Merklove bi pognala stare reaktorje, gradila nove

Merklova je poudarjala, da Nemčija ne bo sledila poti nekaterih drugih držav, ki jedrsko energijo še vedno vidijo kot del svoje energetske mešanice, in da "za Nemčijo ni poti nazaj." Verjela je, da lahko Nemčija postane vodilna pri prehodu na trajnostne vire energije, kljub težavam, ki jih opuščanje jedrske energije prinaša.

Na koncu se je izkazalo, da niti vodilna vloga na področju obnovljivih virov energije, ne zagotavlja potrebne stabilnosti. Nemški energetski sektor se po zaprtju zadnjih jedrskih elektrarn sooča z velikimi izzivi. Ena glavnih težav je zagotavljanje stabilne in zanesljive oskrbe z energijo. Ko je Nemčija aprila 2023 zaprla svoje zadnje tri jedrske elektrarne, je s tem izgubila pomemben vir nizkoogljične energije, kar je povečalo odvisnost od fosilnih goriv, zlasti premoga. 

Nemčija se je zavezala, da bo do leta 2045 dosegla ogljično nevtralnost, vendar je opustitev jedrske energije povzročila večjo odvisnost od premoga, ki ima visoke emisije CO2. V letu 2022 so nemške emisije ogljikovega dioksida znašale približno 746 milijonov ton CO2. To je veliko manj kot v preteklosti, a veliko več od ciljev. 

Gradnja vetrnih in sončnih elektrarn ter vzpostavitev potrebne infrastrukture, vključno z omrežji za prenos električne energije in skladiščenjem, zahteva velike naložbe. Do konca leta 2022 je imela Nemčija približno 28.230 vetrnih turbin na kopnem in več kot 1.500 vetrnih turbin na morju. Skupna instalirana zmogljivost teh turbin je znašala približno 66 gigavatov, kar predstavlja pomemben delež v nemškem elektroenergetskem omrežju. Vetrna energija je tako ključni del nemškega prehoda na obnovljive vire energije, pri čemer država načrtuje še večje širjenje tega sektorja. A ob težavah skladiščenja pridobljene energije, širitev tega sektorja doživlja še precejšnje nasprotovanje prebivalcev, ki nasprotujejo gradnji v bližini svojih domov, še posebej, odkar ugotavljajo, da energetski prehod ne prinaša vseh obljubljenih prednosti. 

Velika težava je namreč visoka cena električne energije za potrošnike in industrijo. Zaradi energetske tranzicije se cene električne energije v Nemčiji dvigujejo, kar negativno vpliva na konkurenčnost nemške industrije. Poleg tega so gospodinjstva in podjetja obremenjena z višjimi stroški elektrike, kar povzroča pritisk na vlado, da poišče rešitve za stabilizacijo cen in izboljšanje dostopnosti energije za vse segmente družbe.

Za dobro rešitev se ni izkazala niti odvisnost od uvoza naravnega plina. Nemčija je dolgo časa uvažala velik delež plina iz Rusije, vendar je ruska invazija na Ukrajino leta 2022 spodbudila iskanje alternativ. Čeprav Nemčija zdaj gradi nove povezave za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) in išče nove dobavitelje, ostaja oskrba s plinom ranljiva, kar povzroča negotovost glede energetske varnosti v prihodnjih letih. 

Tako ni presenetljivo, da del nemške politike že obrača ploščo, ko gre za prihodnjo energetsko mešanico države. Medtem ko je še nekaj odpora v vladajoči koaliciji, predvsem v vrstah Zelenih, so v CDU/CSU, stranki nekdanje kanclerke Merklove, ki se želi vrniti na oblast, znova naklonjeni - jedrski energiji. 

CDU/CSU zagovarjata ponovno aktivacijo jedrskih elektrarn, saj menita, da Nemčija ne bi smela popolnoma opustiti tega vira energije, zlasti v času energetske krize in globalnih podnebnih izzivov.

Po zaprtju zadnjih jedrskih elektrarn je Nemčija začela postopke razgradnje objektov, vendar CDU zdaj poziva k ustavitvi teh načrtov, poročajo nemški mediji. Jens Spahn, podpredsednik poslanske skupine CDU, je poudaril, da bi morala vlada zagotoviti, da se jedrske elektrarne ne uničijo, saj bi to omogočilo morebitno ponovno vzpostavitev obratovanja, če bi bilo to potrebno. 

Spahn je izpostavil, da bi morali Nemci na naslednjih zveznih volitvah odločati tudi o prihodnosti jedrske energije v državi.

Odgovor na vprašanje, ali je tehnično možno ponovno zagnati nemške jedrske elektrarne, je večinoma pritrdilen. Strokovnjak Ulrich Waas, nekdanji član varnostne komisije, je decembra 2023 dejal, da so ključni deli večine elektrarn še vedno ohranjeni in bi jih bilo mogoče ponovno uporabiti, poroča Merkur.de.

Čeprav so bile nekatere komponente že odstranjene ali prodane, bi se lahko reaktorje, kot so Grohnde, Brokdorf, Neckarwestheim 2, Emsland in Isar 2, teoretično ponovno aktiviralo.

Vendar bi ponovno zaganjanje teh elektrarn trajalo eno do dve leti. 

Poleg tehničnih priprav pa bi bile potrebne tudi obsežne varnostne priprave za obuditev reaktorjev, vključno s temeljito nadgradnjo, ko gre za napredne varnostne sisteme - in pa seveda temeljitim pregledom vseh komponent elektrarn. Tako bi zagotovili, da so sistemi v elektrarnah varni in primerni za nadaljnje obratovanje.

Medtem ko se Nemčija še vedno spopada z vprašanjem jedrske energije, druge države že aktivno vlagajo v razvoj novih jedrskih projektov. Kitajska je na primer avgusta 2024 napovedala izgradnjo 11 novih jedrskih reaktorjev, kar bo postavilo državo na čelo globalne jedrske proizvodnje. Kitajski načrt temelji na zmanjševanju emisij CO2 in povečanju energetske varnosti države.

Hiter prehod Kitajske na jedrsko energijo je dodatna težava za Nemčijo, saj gre za veliko gospodarsko konkurentko, še posebej na področju avtomobilske industrije, ki se v Nemčiji sooča s hudimi težavami - tudi zaradi stroškov energije. 

Eden izmed ključnih zagovornikov vrnitve k jedrski energiji je tako Sebastian Brehm, predsednik združenja srednjih podjetij pri CSU, ki trdi, da je nemška industrija odvisna od stabilnih in cenovno dostopnih virov energije, jedrska energija pa bi lahko zapolnila to vrzel, dokler ne bodo na voljo zanesljive rešitve na področju vodika. Trenutno se lignit uporablja za zagotavljanje oskrbe, jedrska energija pa se uvaža iz tujine, je dodal. V stranki danes opustitev jedrske energije vidijo kot "politično napako". 

Združenje nemške kemijske industrije prav tako poudarja težave. "Čeprav je zvezna vlada močno spodbudila širitev obnovljivih virov energije, ni prišlo do sinhronizirane širitve omrežij in sistemov za shranjevanje ter ustvarjanja nadomestnih zmogljivosti."

Tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je jedrskem vrhu pozvala države članice, naj preučijo možnost podaljšanja življenjske dobe svojih obstoječih jedrskih elektrarn. V okviru strategije Net Zero Industry Act, je jedrska energija priznana kot pomembna prehodna tehnologija, ki lahko pomaga pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov.

V Evropski uniji jedrske elektrarne trenutno obratujejo v 12 od 27 držav članic. Francija, ki je že dolgo vodilna sila na področju jedrske energije, proizvaja kar 65 odstotkov svoje elektrike iz jedrskih elektrarn. Druge države, kot sta Nizozemska in Belgija, so preložile ali opustile načrte za izstop iz jedrske energije, medtem ko Poljska šele začenja svoj jedrski program.

Tudi v Nemčiji odporniki jedrske energije zdaj trdijo, da je ta tehnologija ključna za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida in zagotavljanje stabilne oskrbe z energijo, zlasti v času prehoda na obnovljive vire. Po njihovem mnenju so obnovljivi viri energije, kot sta sončna in vetrna energija, preveč odvisni od vremenskih razmer in ne morejo zagotoviti enake stabilnosti kot jedrske elektrarne.

CDU/CSU celo zagovarja preiskavo zadnje odločitve o zaprtju jedrskih elektrarn, saj naj bi obstajal sum, da so bile javnosti nekatere ključne informacije prikrite. Andreas Lenz, član CSU, je izpostavil, da bi preiskava lahko pokazala, da vlada ni izvedla neodvisne analize glede možnosti nadaljnjega obratovanja jedrskih elektrarn. Preiskovalna komisija o postopni opustitvi jedrske energije naj bi odgovorila na vprašanje, ali je bila odločitev izvedena iz ideoloških razlogov v škodo države.

Nasprotniki jedrske energije pa opozarjajo na nevarnosti, povezane z jedrskimi nesrečami, in na težave pri dolgoročnem skladiščenju jedrskih odpadkov. Nesreče, kot sta Černobil in Fukušima, so globoko vrezane v kolektivni spomin in številni menijo, da tveganje enostavno ni vredno koristi. 

Poleg tega tudi nekaj vodilnih v energetski panogi opozarjajo, da so obnovljivi viri energije prihodnost, jedrska energija pa bi zahtevala prevelike stroške in časovne vložke. Kerstin Andreae, generalna direktorica združenja za energetiko (BDEW), ki sicer prihaja iz vrst Zelenih, meni, da bi bilo bolje pospešiti prehod na obnovljive vire energije in uporabiti plinske elektrarne kot prehodno rešitev. Prav tako poudarja, da ni smiselno zmanjševati pritiska na razvoj strategije obnovljivih virov s ponovno uvedbo jedrske energije.

Tiskovni predstavnik vladajoče SPD Jakob Blankenburg je za Berliner Zeitung povedal, da je zelo presenečen, da Unija vrača jedrsko energijo v igro, čeprav si niti dobavitelji energije za to resno ne prizadevajo. "Jedrska energija je najdražja oblika energije," pravi. "Medtem ko nove jedrske elektrarne v naših sosednjih državah doživljajo velike zamude in eksplozije stroškov, se mi kot SPD dosledno osredotočamo na širitev obnovljivih virov energije. To je pravi način."

Stroški jedrske energije nastanejo predvsem pri gradnji elektrarne, varnosti in razgradnji. "Jedrska energija nedvomno zahteva zelo visoke začetne naložbe," je dejal Hort-Michael Prasser, zaslužni profesor reaktorske tehnologije na ETH Zürich za Wirtschaftswoche. A ker so v nasprotju z zemeljskim plinom in premogom stroški goriva komaj pomembni, je jedrska energija dolgoročno zelo poceni oblika energije. Jedrska elektrarna lahko v svoji življenjski dobi v povprečju odda elektriko za štiri do pet centov na kilovatno uro, pravi Prasser. Infrastruktura v Nemčiji še obstaja. Je torej vrnitev k jedrski energiji sploh lahko cenejša možnost?

Okoljski ekonomist Manuel Frondel, vodja oddelka za okolje in vire pri RWI Essen in kolumnist Berliner Zeitung, pojasnjuje, da je bilo "opuščanje jedrske energije v kombinaciji s hkratnim postopnim opuščanjem premoga in ambicioznimi podnebnimi načrti - napaka." Po njegovem mnenju bi ponovni zagon jedrskih elektrarn, ki so bile v zadnjih letih zaprte, močno pripomogel k občutnemu znižanju cen električne energije. "Potem nam ne bi bilo treba v tako veliki meri uvažati električne energije iz tujine," pravi Frondel. Izpostavlja tudi, da je bila Nemčija včasih izvoznica elektrike. 

 Frondel je prepričan, da bi bila ponovna aktivacija vsaj petih jedrskih reaktorjev stroškovno učinkovit način za zaščito podnebja in reševanje energetskih vprašanj. 

Če bo CDU uspela s svojo pobudo, bi lahko Nemčija doživela popoln preobrat glede svoje energetske politike. To bi pomenilo, da bi se država, ki je nekoč vodila svetovni prehod na obnovljive vire energije, vrnila k jedrski energiji, da bi zagotovila stabilno oskrbo in zmanjšala odvisnost od uvoženih fosilnih goriv. Strokovnjaki sicer menijo, da to niti ne bi nujno zavrlo podpore obnovljivim virom, saj da gre za vzporedni razvoj, ki se pomembno dopolnjuje.