'Vrnili smo se na raven iz leta 2005 oziroma 2006'

Urad za makroekonomske analize in razvoj je danes predstavil poročilo o razvoju 2012, s katerim spremljajo uresničevanje Strategije razvoja Slovenije (SRS). In njihove ugotovitve v nekaj besedah: gospodarsko nazadovanje in poslabšani materialni pogoji življenja v času krize.

Pravijo, da se naša država v zadnjih letih oddaljuje od strateških ciljev na področju gospodarskega razvoja in blaginje. Kriza je namreč izpostavila šibke točke konkurenčnosti našega gospodarstva, to pa se je odrazilo tudi v poslabšanih materialnih pogojih življenja. "Ob tem večjih premikov za trajnejše zmanjšanje pritiskov na okolje ni bilo. Gospodarske in socialne razmere terjajo vzdržno konsolidacijo javnih financ, oblikovanje trdnih temeljev za oživitev gospodarske aktivnosti in ureditev razmer na področju socialne zaščite,'' še dodajajo v Umarju.

Slovenija se po več kot desetletju stalnega dohitevanja povprečja razvitosti EU v zadnjih letih od njega vse bolj oddaljuje, dodajajo.

"Če je Slovenija leta 2008, torej pred izbruhom finančne in gospodarske krize in po nekaj letih močne gospodarske konjunkture, po kriteriju kupne moči dosegla 91 odstotkov povprečnega bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca v EU, je ta do leta 2010 zdrsnil na 85 odstotkov povprečja EU," so razložili.

Napovedi za letos niso nič boljše, poudarja direktor Umarja Boštjan Vasle. Slovenija se je tako po njegovih besedah vrnila na raven iz leta 2005 oziroma 2006. Po njegovih besedah gre za prvo odmikanje od povprečja EU praktično vse od osamosvojitve. Osnovni cilj obstoječe strategije razvoja Slovenije iz leta 2005 je bil sicer v desetih letih, torej nekje do 2015, preseči povprečno razvitost EU.

Ob tem v vladnem uradu ponavljajo opozorila, da poslabšanje gospodarskih in tudi socialnih dejavnikov v času krize ni zgolj posledica učinka zunanjega šoka svetovne finančne in gospodarske krize, temveč v veliki meri posledica notranjih dejavnikov in strukturnih pomanjkljivosti slovenskega gospodarstva. Ti so se v času krize polno razgalili.

Zaradi teh je potencialna letna rast slovenskega gospodarstva z ravni med 3,5 in 4,5 odstotka v času pred krizo strmoglavila na manj kot odstotek.

Kaj svetujejo?

Za izboljšanje negativnih trendov je Vasle ponovil že večkrat izražena priporočila. Predpogoj za rast v prihodnje so uravnoteženje javnih financ, ureditev razmer v bančnem sistemu in finančno prestrukturiranje prezadolženega gospodarstva. Prav močno otežen dostop do finančnih virov na vseh ravneh je namreč ena glavnih zavor za gospodarsko rast.

Naslednji ključni korak je obnova konkurenčnosti in dvig inovacijske sposobnosti slovenskega gospodarstva ter izboljšanje njegove sposobnosti prebijanja na tuje trge. Ta je namreč v času krize upadla na raven iz leta 2002.

Dolgoročno pa je temeljna prenova socialnih sistemov in njihova prilagoditev demografskim trendom, ki so v Sloveniji med najbolj kritičnimi v EU. Če te prilagoditve ne bo, niti sedanji koraki za uravnoteženje javnih financ ne bodo zadostovali, je opozoril Vasle.