Vrhovno sodišče v rekordno hitrem času spisalo sodbo o referendumu o drugem tiru

Vrhovno sodišče je v rekordno hitrem času spisalo sodbo v zadevi drugi tir. Ta je že na poti na Državno volilno komisijo (DVK), ki bo morala v 48 urah določiti datum ponovnega referenduma.

Na vrhovnem sodišču so v sporočilu za javnost zapisali, da sodniki po javni obravnavi iz minulega tedna niso prišli do nobenih novih pravnih vprašanj, na katere ne bi odgovor izhajal že iz odločbe ustavnega sodišča, prav tako pa so izpovedbe navedenih dveh prič le potrdile dejstva, ki so izhajala iz listin. "Zato je Vrhovno sodišče svojo odločitev istega dne, po opravljenem posvetovanju in glasovanju senata, tudi javno razglasilo," so zapisali.

Kot so pojasnili, so si z vsemi načini komunikacije s strankami prizadevali za hiter in učinkovit tek sodnega postopka. Referendumski postopek namreč kot posebno obliko spora, bistveno drugačno od ostalih vrst sporov, ki se rešujejo pred Vrhovnim sodiščem, ureja 53.a člen Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki predvideva posebej hitro odločanje v zadevi.

"Tako je Vrhovno sodišče, ob navedeni potrebi po prekinitvi postopka referendumskega spora zaradi odločanja Ustavnega sodišča ter spoštovanju ustavnih zahtev poštenega sodnega postopka, s skrbno pripravo zadeve in preučitvijo listinskih dokazov ter z dobro pripravo na javno obravnavo, kar je temelj vsakega dobrega sojenja, uspelo odločitev razglasiti še isti dan po opravljeni javni obravnavi in ustrezno obrazloženo sodno odločitev izdelati v kratkem času, da jo je lahko čim prej vročilo strankam tega postopka," so še dodali.

Spomnimo

Na vrhovnem sodišču je minulo sredo potekala javna obravnava, na kateri je sodni senat zaslišal premierja Mira Cerarja in državnega sekretarja na infrastrukturnem ministrstvu Jureta Lebna. Oba sta izrazila prepričanja, da je vlada v kampanji ravnala pravilno, ter da je javnost o projektu drugi tir obveščala transparentno in celovito.

Vrhovni sodniki se niso strinjali in izid referenduma o zakonu o drugem tiru, ki ga je na sodišču izpodbijal pobudnik referenduma Vili Kovačič, razveljavili ter DVK naložili razpis novega. Po odločitvi je s položaja predsednika vlade odstopil Miro Cerar.

Kot izhaja iz sodbe, je vlada zatrjevala, da je bil osnovni namen referendumske kampanje komunikacijsko informativne, in ne propagande narave. Ta osrednji argument, ki bi utemeljeval dopustnost nastopanja vlade v kampanji, pa iz izvedenih dokazov ne izhaja, kar je po navedbah sodišča potrdilo tudi Cerarjevo pričanje.

Da so bila proračunska sredstva namenjena izključno v podporo uveljaviti zakona o drugem tiru ter zavrnitvi argumentov pobudnikov referenduma in nasprotnikom drugega tira, je mogoče ugotoviti tudi iz strateških dokumentov, izdelanih s strani urada vlade za komuniciranje oz. podizvajalcev, so še zapisali.

Vrhovno sodišče sicer meni, da od vlade ni mogoče terjati, da v celoti opusti svoj glas, vendar pa mora ob tem skrbeti, da glas drugih ni preslišan. "Iz ugotovitev dokaznega postopka pa izhaja, da v obravnavnem primeru ni bilo nobene zadržanosti akterjev vladne referendume kampanje, ki so preko vseh navedenih sredstev kampanje, za katera so uporabili proračunska sredstva, podajali samo sporočila in argumente v podporo uveljavitve zakona", piše v sodbi.

Prav tako ne zdrži argument vlade, da je bila glede na število organizatorjev kampanje, ki so nasprotovali zakonu, edina možnost, da predstavi argumente v korist uveljavitve zakona ta, da se je tudi sama udeležila postopka kot organizator kampanje in v ta namen porabila sredstva. Iz listin jasno izhaja, da je kot organizator referendumske kampanje sodelovala tudi stranka, ki tvori vladno koalicijo SMC, ki je v ta namen uporabila tudi določena sredstva, so navedli na sodišču.

Referendum je bil sicer izpeljan 24. septembra lani, udeležilo se ga je 20,55 odstotka volilnih upravičencev. Zakon o drugem tiru je podprlo 53,47 odstotka vseh, ki so veljavno glasovali, proti pa jih je glasovalo 46,47 odstotka. Referendum tako ni uspel zaradi prenizke udeležbe kot tudi zaradi rezultata samega.

Že dan zatem, torej še pred uveljavitvijo zakona, se je Kovačič pritožil na vrhovno sodišče zaradi nepravilnosti, ki so po po njegovem mnenju vplivale na poštenost referendumskega postopka in s tem tudi na izid.

Vrhovno sodišče se je v nadaljevanju obrnilo na ustavno sodišče, ki je konec januarja presodilo, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo. Ustavni sodniki so vrhovnemu sodišču naložili tudi, da mora, če pritožbi Kovačiča ugodi in izid referenduma razveljavi, DVK naložiti, da nov referendum razpiše v 48 urah od prejetja sodbe.

Na DVK sodbe sicer še niso prejeli, možnosti pa ima komisija več. Po eni lahko torej DVK sama določi datum kadarkoli v obdobju od 30 dni do enega leta po razpisu, druga je, da DVK lahko določi datum v obdobju med 30 in 45 dni po razpisu in DZ ga ne more spremeniti in tretja možnost je, da DVK lahko določi datum med 30 in 45 dnevi po razpisu, a DZ lahko za tem z dvotretjinsko večino datum prestavi na poznejši datum.