'Potrebujemo zakonodajo, ki bo gospodarstvu pisana na kožo'

Gospodarstveniki so po besedah prvega moža GZS Sama Hribar Miliča zaskrbljeni za usodo Slovenije. "Vemo, kaj gre narobe in verjamemo, da zmoremo Slovenijo spremeniti v uspešno državo, kjer bodo ljudje zadovoljni, gospodarstvo pa konkurenčno in stabilno," je poudaril ob začetku vrha slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju.

Vrha slovenskega gospodarstva se je udeležilo okoli 400 gospodarstvenikov. Kot je navedel Hribar Milič, so gospodarstveniki pomemben in aktiven del rešitve, zato želijo, da bi v predvolilnem času v strankarskih programih ter pozneje v zakonih in ukrepih nove vlade bila gospodarska vprašanja prepoznana kot ključna, iskanje odgovorov nanje pa najpomembnejše za vse stranke.

Razmere v zadnjem mesecu so se po njegovih besedah izredno spremenile: če je še pred padcem vlade kazalo, da smo izgubili zaupanje v politiko, pa je vstop novih gibanj in strank prinesel nov veter v Slovenijo. Državljanom ni vseeno, kakšna bo prihodnost, skrbi pa tudi gospodarstvenike.

"Da bomo ustvarjali dovolj konkurenčnih delovnih mest, da bodo državljani dostojno živeli in da bodo doma realizirali svoje talente, moramo v Sloveniji marsikaj spremeniti," je opozoril Hribar Milič in ocenil, da "tako, kot je šlo doslej, ne more iti več naprej".

Razvoj je namreč po njegovem mnenju prepočasen, ne ustvarjamo dovolj delovnih mest in konkurenčnost obstoječih upada, za tekoče poslovanje se iz dneva v dan zadolžujemo.

"Da bomo zagnali nov gospodarski razvoj, potrebujemo številne spremembe. Vendar pa teh ne bo, če ne bomo dosegli podpore zanjo," je dejal in ocenil, da to lahko zagotovi le ustrezno zaupanje, med politiki, poslovnimi partnerji, socialnimi partnerji.

Hribar Milič: Težava je prevelika javna poraba

Slovenija po mnenju Hribar Miliča zmore vnovično priti do hitre gospodarske rasti, ob tem pa je okrcal javni sektor. S profesionalizacijo in reorganizacijo javnega sektorja bi zmogli podoben obseg storitev zagotavljati z bistveno manjšim deležem javne porabe, je dejal.

"Menimo, da bi morali v naslednjih letih porabiti največ 47 odstotkov bruto domačega proizvoda. Še leta 2007 smo za celoten javni sektor porabili manj kot 14,6 milijarde evrov, letos pa se bomo približali 18 milijardam evrov, ali pa jih bomo celo presegli," je poudaril.

Po njegovi oceni je treba tudi državo menedžersko prestrukturirati, s spremembami in reformami pa ustvariti take pogoje za poslovanje, ki bodo stimulirali ljudi za podjetništvo, podjetja za razvoj in tuje investitorje, da bodo prišli k nam.

Gospodarstveniki po Hribar Miličevih besedah sprejemajo zavezo, da bodo delovali v smeri sodobne, demokratične, poslovno uspešne države. "To bomo delali na družbeno odgovoren in etično pošten način, vendar pa pri tem terjamo tudi ustrezno delovanje države, ki bo spodbujala razvoj, delovala transparentno in porabila manj kot doslej," je izpostavil.

"Mislimo, da je čas, da tudi politiki in socialni partnerji stopimo skupaj ter skupaj pripravimo skupno zavezo državljanom za boljšo prihodnost," je dejal in dodal, da ima Slovenija prihodnost le kot gospodarsko uspešna država.

Odgovori na gospodarska vprašanja morajo dobiti prioriteto v političnih programih, gospodarski razvoj, racionalno poslovanje države, reforme in vladavina prava pa morajo postati ključne teme pri vzpostavljanju nove, razvojno perspektivne Slovenije, je sklenil Hribar Milič.

"Leta 2020 bi Slovenija lahko bila med državami z najvišjo kakovostjo življenja"

Na 6. vrhu slovenskega gospodarstva, ki ga organizira Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), sta predsednik in izvršni direktor GZS Samo Hribar Milič in predsednik Združenja Manager Dejan Turk podpisala dogovor obeh organizacij o sodelovanju pri uveljavljanju Zaveze za uspešno prihodnost 15/2020, so sporočili iz Združenja Manager.

Že konec septembra je Združenje Manager sprejelo osnutek dokumenta Zaveza za uspešno prihodnost 15/2020, s katerim so pozvali gospodarstvo, politiko in družbo k sprejetju velike gospodarske vizije, in sicer preboja Slovenije med 15 najrazvitejših evropskih držav do leta 2020 oziroma umestitev med prvih 15 držav z najvišjo kakovostjo življenja.

Svojo podporo Zavezi za uspešnost je tako izrazila tudi GZS kot pomemben predstavnik nacionalnega gospodarstva in slovenske gospodarske civilne družbe. "Zavezuje se, da bo po svojih močeh prispevala k nadgradnji samega dokumenta in njegovi promociji, predvsem pa bo aktivna pri uveljavljanju predlogov, ki so skladni tudi z gospodarskimi prizadevanji Gospodarske zbornice Slovenije za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva," so v Združenju Manager zapisali v izjavi za javnost.

Hribar Milič je ob podpisu poudaril, da Zaveza v veliki meri govori tudi o etičnem poslovanju. Turk pa je izpostavil, da Zaveza predstavlja "poslovni načrt" za okrepitev gospodarstva, "kar je interes vseh organizacij, ki ga predstavljamo".

"Zeleni turizem je bistvena konkurenčna prednost"

Gospodarstveniki, ki se udeležujejo vrha slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju, so v razpravi po predstavitvi poziva politiki predstavili probleme, s katerimi se soočajo. Med drugim si želijo razbremenitve, delovanja pravne države, manj birokratskih ovir, pa tudi več posluha s strani bank pri dajanju posojil.

Kot je poudaril direktor Granita Peter Kosi, gradbinci, ki še živijo, potrebujejo zagon investicij, brez tega namreč ni preživetja. Hkrati potrebujejo tudi zakonodajo, ki bo gospodarstvu pisana na kožo. Ključni problem družbe je po njegovem mnenju nespoštovanje zakonov. "Potrebujemo tudi zaupanje bančnikov v gospodarski sistem in pomoč države, tudi v obliki jamstvenih shem," je poudaril.

Prvi mož Inlesa Andrej Mate je izpostavil probleme lesne industrije, ki je po njegovih navedbah v sicer daljšem časovnem obdobju izgubila precej več delovnih mest kot gradbeništvo – skupaj z gozdarstvom se je število delovnih mest s 40.000 skrčilo na 15.000. Ob tem je opozoril, da v državi z "lahkoto" odpisujemo delovno intenzivne panoge in pozval politike k zavedanju, da so te potrebne.

Lastnik in generalni direktor družbe Mik Celje Franci Pliberšek je pojasnil, da podjetniki znajo delati, da pa potrebujejo pravno državo. Bodoča vlada naj razbremeni gospodarstvo, ki dela in životari, saj da bo le tako lahko več vlagalo v razvoj in bolje plačalo zaposlene. Banke pa bi se morale po njegovi oceni zavedati, katera podjetja so zdrava in bi morale dobre projekte tudi podpreti.

Jože Duh iz skupnosti naravnih zdravilišč od nove vlade pričakuje, da bo spoznala, da je trajnostni zeleni turizem ena bistvena konkurenčna prednost in promocija Slovenije kot države. Pričakuje tudi, da bo država podprla nekatere projekte, ki jih turizem sam ne zmore, predvsem letalske povezave.

Podjetnica Nevena Tea Gorjup je opozorila na problematiko javnih naročil, kjer podizvajalci niso bili poplačani. Država bi morala pri tem po njeni oceni uveljaviti najstrožje sankcije in ugotavljati odgovornost pri teh projektih.

Andrej Mertelj iz združenja za informatiko pri Gospodarski zbornici Slovenije pa je opozoril, da je treba pri pripravi zakonov vpeti tudi stroko.

Politiki pravijo, da je potreben družbeni in socialni pakt

Številni predstavniki političnih strank so danes na Brdu pri Kranju na šestem vrhu slovenskega gospodarstva prisluhnili predlaganim rešitvam za ponovni zagon gospodarstva. Vendar so podvomili v to, koliko so predstavljeni predlogi uresničljivi. Za to bo potrebno skleniti družbeni in socialni pakt.

Po oceni predsednika DeSUS Karla Erjavca ne potrebujemo le novega razvojnega modela, temveč tudi več optimizma, saj da je v državi preveč pesimizma. Predsednik SDS Janez Janša je podvomil, ali je Slovenija dejansko sposobna uresničiti dobre rešitve v praksi. Spomnil je, da Slovenija še pred novim letom potrebuje nekaj resnih ukrepov, vendar je vprašanje, ali jih bodo v tem predvolilnem času lahko sprejeli. Predsednik stranke Državljanska lista Gregor Virant je izzval kolege iz politike, da bi najvišje menedžerje v javnem sektorju izbirali na pravi način, in sicer prek agencije, ki bi kandidate preverila in potrdila, če so primerni.

V LDS so podali nekaj svojih predlogov, in sicer je Tomaž Orešič predlagal, da se Slovenija namesto za eno milijardo zadolži za pol milijarde evrov, s spremembo zakona o Banki Slovenije pa njene rezerve v višini pol milijarde evrov nameni za financiranje malih in srednje velikih podjetij prek izdelanih instrumentov podjetniškega sklada. Predsednik stranke Zares Gregor Golobič se je strinjal, da država mora trošiti, ampak pametno.

Minister za finance, ki opravlja tekoče posle, Franc Križanič pa se je osredotočil na ukrepe, s katerimi so se v tem mandatu borili proti krizi, vključno s subvencijami ter povratnimi in nepovratnimi sredstvi za investicije. Skupen rezultat prizadevanj je bilo povečanje deleža investicij za raziskave in razvoj, ustvarjena pa je bila tudi dinamična rast izvoza. Zato trenutna slika slovenskega gospodarstva vendarle ni v celoti slaba.