Vrh gospodarstva: Kljub krizam verjamemo v svetlo obzorje

Na Gospodarski zbornici Sloveniji (GZS) so za tradicionalni dogodek slovenskega gospodarstva skupaj s 130 vodilnimi predstavniki slovenskih podjetij pripravili dokument Horizonti prihodnosti s cilji in konkretnimi ukrepi za nadaljnji razvoj. Ti so v dokumentu, ki se bo prek posebne aplikacije dopolnjeval, prilagajal in nadgrajeval glede na razvoj razmer, strnjeni v štirih področjih – zeleni prehod in digitalizacija, povezljivost na vseh področjih, reindustrializacija in vloga države ter finančnega sistema.

Dokument z več kot 150 ukrepi na 12 podpodročjih, ki po besedah generalnega direktorja GZS Aleša Cantaruttija slonijo na konkretnih pravnih podlagah in poteh do njihove uresničitve, bo služil tudi kot orodje za kontinuirano spremljanje ekonomskih politik prihodnjih vlad ter za sledenje izvrševanja zastavljenih ciljev. Cantarutti obljublja, da bodo na zbornici cilje vzeli za svoje in merili svojo uspešnost s tem, koliko bodo prispevali k njihovi uresničitvi. Čez šest mesecev v ta namen napoveduje še en vrh gospodarstva.

Podjetja se po dveh letih izzivov zaradi pandemije covida-19 zdaj soočajo s težavami zaradi visokih cen surovin, materialov, energije in zaradi motenih ali prekinjenih dobavnih verig, ki jih stopnjuje ruska agresija na Ukrajino. A čeprav Evropa in svet prehajata iz krize v krizo, gospodarstveniki po besedah predsednika GZS Tiborja Šimonke verjamejo, da bo obzorje za slovensko gospodarstvo ostalo svetlo, optimizem pa je upravičen, če bodo lahko uresničili cilje, ki so zapisani v dokumentu, s katerim želijo Slovenijo uvrstiti med najbolj konkurenčna gospodarstva.

Kot pravi Cantarutti, je po 30 letih samostojne države čas za nov družbeno-ekonomski okvir. Treba ga je razširiti z gospodarskih in socialnih vidikov še na okoljske. Slovenija mora postati socialno-ekološko-tržno gospodarstvo, so prepričani v GZS. Obenem je bilo na današnjem dogodku slišati pozive k ambicioznosti, agilnosti, podjetnosti na vseh področjih družbe, ne le v gospodarstvu, razumevanju države za potrebe podjetij in predvsem povezovanju in sodelovanju znotraj gospodarstva ter z drugimi družbenimi sferami.

Prvi mož Taluma Marko Drobnič je povedal, da ni smisel vsakih nekaj let pisati novih strategij in akcijskih načrtov, ampak ambiciozno udejanjati obstoječe. Prav tako si v gospodarstvu in širše v družbi ne bi smeli metati polen pod noge, ampak bi morali znati izkoristiti svojo majhnost in okretnost kot konkurenčno prednost. Dober primer tega vidi v odzivu na koronski šok leta 2020. Pogoj za to je sodelovanje in skladnost ukrepanja.

Še večji poudarek sodelovanju in povezovanju je dal glavni direktor skupine Hidria Iztok Seljak. Kot pravi, ne smemo imeti za uspeh, da smo v koronski krizi obstali, ampak moramo ciljati višje. Dolgoročno uspešna so po njegovih besedah tista okolja, kjer znajo stopiti skupaj, opredeliti cilje in jih uresničevati v dobro vseh. "Če ni tako, ta prostor zasedejo ozki interesi," je dodal. Kot pozitiven primer je navedel povezovanje v avtomobilski industriji pri razvoju rešitev za zeleno in trajnostno mobilnost. Slovenski avtomobilski sektor želi biti prvi v Evropi in na svetu pri visoko učinkovitih elektromotorjih, baterijah in ekstra lahkih materialih. "Imamo kompetence za to," zagotavlja.

Direktor zbornice elektronske in elektro industrije pri GZS Marjan Rihar je poudaril, da je Slovenija država z močno industrijsko bazo in kadrovskim potencialom, zato je privlačna za tuje naložbe. Te prednosti moramo po njegovih besedah izkoristiti in pokazati, da reindustrializacija "ni gradnja novih dimnikov", ampak uvajanje novih tehnologij. V ta namen poziva predvsem k spremembam pri izobraževanju. Izobraževalni proces mora biti krajši in bolj kakovosten ter usklajen s potrebami gospodarstva. V GZS pozivajo še h kadrovski platformi, ki bi združevala povpraševanje po kadrih, ponudbo in napovedi potreb po kadrih in kompetencah v prihodnosti.

Prva dama Varisa Sabina Sobočan je medtem izpostavila potrebo po večji prožnosti delovne zakonodaje, predvsem po poenostavitvi postopkov glede čezmejnih delovnih migracij in (kratkoročnih) napotitev delavcev v tujino. Želi si tudi ženskam prijazno podjetništvo, podporo družinskim podjetjem pri reševanju težav ob prenosu in nasledstvu ter nadaljnjo davčno razbremenitev podjetij. "Ne tekmujemo več le podjetja, tekmujejo države," je poudarila. Želi si tudi več razumevanja potreb in zmožnosti podjetij pri razpisih za gospodarstvo, ki jih je treba tudi prilagajati spremembam v domačem in mednarodnem okolju. Predvsem pa si želi, da bi državni uradniki gospodarstvu pomagali in mu ne oteževali dela. "Naše skupno dobro so ustvarjanje, podjetnost in inovativnost," je povedala in pozvala k več podjetnosti kot vrednote v vseh družbenih sferah.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek se je gospodarstvu zahvalil, da se je v času koronske krize zelo dobro odzvalo in ob podpori države – ta bo od 2020 do konca tega leta gospodarstvu namenila skoraj dve milijardi evrov povratnih in nepovratnih sredstev – poskrbelo za ohranitev razvojnega potenciala. Država je po njegovih besedah že prisluhnila nekaterim predlogom iz Horizontov prihodnosti, vlada pa bo dokument proučila in ga v največji možni meri upoštevala pri nadaljnjem delovanju. "Slovenija je bila, je in bo močna samo toliko, kolikor je močno njeno gospodarstvo," je sklenil.