V pičlih pol leta so skoraj podvojili kapital, samo novembra pa se je premoženje zvišalo za 4,4 milijarde tolarjev. Za tako hitro rast premoženja v vzajemnih skladih je po mnenju borznih poznavalcev "kriv" predvsem prevzem Leka, ki je vzbudil rast delniških tečajev, veliko vlogo pa je odigrala tudi večja seznanjenost ljudi z vzajemnimi skladi. Doslej smo vzajemne sklade povezovali s pidi, ki pa zaradi različnih zapletov, privatizacijskega primanjkljaja itd. niso bili preveč v čislih. Premoženje v vzajemnih skladih naj bi se v prihodnosti povečevalo, vendar je vse odvisno od razmer na kapitalskem trgu oz. od tega, kako se bodo gibale vrednosti naložb vzajemnih skladov.
Kljub temu da se je zanimanje za vzajemce povečalo, pa ti po vrednosti premoženja, s katerim upravljajo, še vedno močno zaostajajo za hranilnimi vlogami. Tako je prebivalstvo konec lanskega leta po podatkih Banke Slovenije v slovenskih bankah imelo naloženih 1756 milijard tolarjev, medtem ko je bilo v vzajemnih skladih le za 15 milijard tolarjev naloženih sredstev. Letos naj bi se ta razlika 1:117 nekoliko znižala, vendar bo še vedno ogromna.
V portfelju slovenskih vzajemnih skladov še vedno prevladujejo delnice, predvsem tiste, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, največ je slovenskih "blue chipov" oz. delnic, ki sestavljajo delniški indeks SBI 20. Nekaj sredstev imajo slovenski vzajemci vloženih tudi v obveznicah, predvsem državnih, razmeroma malo pa v tujih vrednostnih papirjih.
Varčevanje v vzajemnih skladih še ni razširjeno
Slovenija po naložbah prebivalstva v vzajemne sklade, ki so v razvitih državah ena najbolj razvejanih oblik varčevanja, z 29 dolarji na prebivalca zaostaja za vsemi državami EU, pa tudi večino primerljivih kandidatk za članstvo v uniji. Po naložbah v vzajemce na svetu vodita Irska (43.473 dolarjev na prebivalca) in ZDA (22.827 dolarjev), med kandidatkami za vstop v EU pa najvišje kotirata Madžarska (222 dolarjev) in Češka (160 dolarjev). Grčija in Portugalska, Sloveniji po bruto domačem proizvodu primerljivi državi, imata v svojih vzajemnih skladih 2060 oz. 1579 dolarjev vloženih sredstev na prebivalca.
Z večino, približno 77 odstotkov skupnega premoženja slovenskih skladov, upravljajo prvi štirje skladi, in sicer Galileo (23,8 milijarde tolarjev), Rastko (8,26 milijarde tolarjev), Alfa (6,95 milijarde tolarjev) in Skala (3,1 milijarde tolarjev). Vzajemni sklad Galileo je še vedno največji slovenski vzajemni skladi, saj upravlja s skoraj 44 odstotki vsega premoženja v slovenskih vzajemnih skladih. Premoženje v tem skladu se je v primerjavi z začetkom letošnjega leta potrojilo, in sicer s sedem milijard tolarjev na skoraj 24 milijard tolarjev.
