Vraničar Ermanova: Zaradi NLB ne bo nobenih posledic za proračun

Odbor DZ za finance in monetarno politiko je končal obravnavo predloga sprememb proračuna za leto 2018, ko vlada po desetletju primanjkljajev prvič spet načrtuje presežek.

Proračun za leto 2018 je DZ sprejel že novembra lani, medtem pa so se razmere spremenile in izboljšale tudi napovedi, zato vlada zdaj predlaga nekaj sprememb.

Zaradi izboljšanih makroekonomskih okoliščin bodo proračunski prihodki za 409 milijonov evrov višji od doslej načrtovanih in bodo znašali 9,68 milijarde evrov. Hkrati vlada načrtuje tudi zvišanje proračunskih odhodkov, a le za 53 milijonov evrov in to, kot je povedala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, predvsem na račun spremenjene dinamike črpanja evropskih sredstev. Proračunski uporabniki bodo tako prihodnje leto imeli na voljo skupaj 9,63 milijarde evrov.

Vlada pričakuje, da bo državni proračun v prihodnjem letu prešel iz primanjkljaja v presežek, znašal bo 50,8 milijona evrov. "To nam omogoča, da nadaljujemo pospešeno javnofinančno konsolidacijo in zasledujemo cilj uravnoteženja javnih financ do leta 2020," je povedala Vraničar Ermanova.

Gospodarska gibanja so ugodna. "V letu 2018 se bo gospodarska rast gibala okoli štirih odstotkov," je povedal direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle. Spodbujali jo bodo praktično vsi dejavniki, torej tako mednarodna menjava kot tudi domače investicije in potrošnja prebivalstva. Hkrati na uradu pričakujejo, da se bodo razmere na trgu dela še izboljševale, ter da ne bo prihajalo do dodatnih neravnotežij v slovenskem gospodarstvu.

Marku Pogačniku (SDS) se predlog proračuna ne zdi takšna zgodba o uspehu, kot pa ga po njegovih besedah skuša javnosti predstaviti koalicija. Kot je pojasnil, bo proračun v presežku le zaradi enkratnega dohodka, to je črpanja evropskih sredstev v višini 200 milijonov evrov, a brez tega bi bil spet v primanjkljaju. "Če bi državo vodila katerakoli druga vlada, ki moral biti glede na razmere v Sloveniji in svetu presežek že v letošnjem letu," je dejal.

Alenka Bratušek (NP) je menila, da bi morala biti vlada v tako odličnih razmerah, kot jih imamo zdaj, bolj optimistična. "Zakaj je treba pri upokojencih še vedno varčevati?" je vprašala. Prav tako se po njenem mnenju zapostavlja mlade. V proračunu bi bilo treba omeniti vsaj reševanje prvega stanovanjskega problema in prekarnosti, je dejala.

Zadostna sredstva za gradnjo dostopnih stanovanj za mlade po nepridobitnih cenah, ki bodo zniževale tudi druge cene na trgu, je zahteval tudi Luka Mesec (Levica). "Na strani prihodkov je proračun nesolidaren, na strani odhodkov pa so prioritete napačne," je opozoril ter med drugim predlagal, naj se načrtovani nakup osemkolesnikov odpove, denar pa preusmeri v gradnjo drugega železniškega tira Divača - Koper, s čimer ne bi bilo potrebno sodelovanje Madžarske pri tem projektu.

Uroš Prikl (DeSUS) je z zadovoljstvom ugotovil, da se več denarja namenja za štiri prednostna področja, to so varnost, znanost, infrastruktura in zdravje. Sicer pa se sredstva povečujejo praktično vsem neposrednim proračunskim uporabnikom, je povedal.

Po besedah Vojke Štular (SMC) je predlog proračuna razvojno naravnan in spodbuden. "Verjamemo, da se bodo vse naloge opravljale tako, da bo dobro za ljudi," je dejala. "S tem proračunom ste zadovoljni izključno vi," ji je odgovoril poslanec SDS Pogačnik. Po njegovih besedah ni zadovoljen nihče, državljani gospodarske rasti ne občutijo v svojih žepih, sam pa pogreša predvsem reforme - zdravstveno, šolsko in nenazadnje davčno. Davčno obremenitev bi bilo treba po njegovem mnenju znižati, trošarinsko politiko pa spremeniti tako, da vozniki ne bi kupovali goriva v sosednjih državah.

Jožef Horvat (NSi) pa je opozoril, da se v Sloveniji proračun že nekaj let načrtuje, ne da bi imeli osnovno usmeritev razvoja države. Nimamo neke smeri, kakšna država želimo biti, je dejal ter ponazoril: "Za našo barko je kakršenkoli veter dober in kamorkoli pridemo, smo s ciljem zadovoljni." Kot poslanec iz Pomurja je vladi še posebej očital slabo financiranje lokalnih skupnosti. "Imam občutek, da se država centralizira," je dejal.

Zaradi NLB ne bo nobenih posledic za proračun

"Nobena od variant rešitev za NLB, o katerih smo razpravljali z Evropsko komisijo in za katere sem imela mandat vlade, nima vpliva na proračun za leto 2018 ali za leto 2019," je članom odbora zagotovila Vraničar Ermanova. Podrobneje bo s poslanci o tej temi spregovorila na izredni seji, katere sklic pričakuje v kratkem.

Slovenija bi morala v skladu z zavezami v zameno za bruseljsko odobritev državne pomoči NLB v času krize leta 2013 prodati 75 odstotkov minus eno delnico banke, in sicer najmanj 50 odstotkov do konca tega leta, preostanek pa do konca leta 2018.

Vlada je v četrtek sklenila, da ne pristaja na nobeno obliko prodaje, pač pa je podprla predlog finančne kompenzacije NLB državi namesto prodaje hčerinskih bank na Balkanu. Ta predlog sta premier Miro Cerar in ministrica Vraničar Ermanova v petek v Bruslju predstavila predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju in komisarki za konkurenco Margrethe Vestager.

Najprej se je o NLB pogovarjal Cerar z Junckerjem. Kot je povedal, mu je Juncker pozorno prisluhnil in pokazal razumevanje za slovenski predlog, a izpostavil, da je bil njun pogovor le informativne narave, ter da je za to vprašanje pristojna komisarka.

Sledil je sestanek komisarke in ministrice, ki je po srečanju povedala, da je bil pogovor zelo konkreten in konstruktiven, a da vrsta vprašanj še ostaja odprtih in da slovenski predlog ne naslavlja vseh težav, na katere opozarja komisija. Slovenija bi bila sicer pripravljena sprejeti tudi morebitne dodatne ukrepe, če bi se komisiji to zdelo potrebno, zato da bi ta sprejela osnovni slovenski predlog. O podrobnostih teh dodatnih ukrepov ministrica ni želela govoriti.

Predlog proračuna kot običajno spremlja predlog zakona o njegovem izvrševanju, ki daje vladi pooblastila glede možnosti upravljanja z državnim proračunom in zadolževanjem ter ureja namenske prihodke in odhodke proračuna. Odbor ga obravnava v nadaljevanju seje. S tem bodo za sprejem pripravljeni vsi proračunski dokumenti za leti 2018 in 2019, ki jih bo DZ sprejemal na novembrski seji prihodnji teden.