Evropska komisija ne pristaja na splošen odlog prodaje NLB, za kar se zavzema vlada, bi se pa bila pripravljena nadalje pogovarjati zlasti o možnosti prodaje manjšega deleža banke znanemu kupcu do konca leta ob ustreznih kompenzacijskih ukrepih, torej o tako imenovanem pred-IPO postopku, so sporočili s finančnega ministrstva po sestanku v Bruslju.
Poleg te ostaja na mizi še ena možnost: da se sankcija prodaje podružnic v državah Zahodnega Balkana nadomesti z drugačno obliko sankcije, finančno odmero banke državi, ki je zagotovila državno pomoč, je pojasnila finančna ministrica Mateja Vraničar Erman.
Današnji pogovor z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager je bil po ministričinih besedah kot vsi doslej konstruktiven. Posvetili sta se zlasti omenjenima možnostma, ki bi lahko pripeljali do pozitivnega rezultata.
"S komisarko je dogovorjeno, da bomo ti dve možnosti v prihodnje podrobno preučili na tehnični ravni in da se bova v najkrajšem možnem času ponovno sestali in pogledali napredek," je povedala ministrica.
Slovenija je doslej zaveze izpolnila in tudi tokrat naša prizadevanja ne gredo v smeri neizpolnitve zavez, ampak v smeri izpolnitve zavez, ki bo poštena in pravična do slovenskih davkoplačevalcev, je še poudarila ministrica.
Evropska komisija je po današnjem sestanku o NLB v Bruslju namreč izpostavila pomen spoštovanja zavez. "Prodaja 75-odstotnega državnega deleža v NLB je pomembna zaveza za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti banke, na podlagi katere je komisija leta 2013 odobrila znatno državno pomoč NLB. Članice so odgovorne za spoštovanje svojih zavez," so poudarili.
"Komisija in slovenske oblasti ostajajo v stiku z namenom razprave o slovenskih načrtih za uresničitev odločbe o državni pomoči, še zlasti zaveze za prodajo 75-odstotnega deleža banke," so še sporočili v komisiji po sestanku Vraničar Ermanove in Vestagerjeve. Ob tem so spomnili, da so na zahtevo Slovenije maja letos odobrili bolj postopno prodajo v dveh korakih.
Spomnimo ...
Slovenija bi morala zaradi obsežne državne pomoči NLB v sklopu sanacije bank leta 2013 skladno z enkrat že spremenjenimi zavezami do konca tega leta prodati najmanj polovico delnic 100-odstotno državne banke, ostalo pa do konca 2018. V skladu s prvotno zavezo bi morala tri četrtine NLB minus eno delnico prodati do konca tega leta.
Slovenija medtem zavzema stališče, da rešitev ne sme oškodovati davkoplačevalcev in da je treba NLB ohraniti kot močno regionalno bančno skupino, torej da se ne proda donosnih bank v državah nekdanje Jugoslavije, kar je predvideno v primeru neizpolnitve zavez.
Slovenija med alternativami navaja do triletni odlog prodaje banke ob več kompenzacijskih ukrepih, prodajo znatno manj kot 50-odstotnega deleža banke do konca leta in denarno sankcijo, ki bi jo banka plačala državi.
Bruselj prošnje za spremembo zavez ocenjuje od primera do primera, pri čemer podaljšanje roka za prodajo običajno terja kompenzacijske ukrepe za ohranitev ravnotežja prvotne odločitve in ni daljše od 12 mesecev.
KOMENTARJI (63)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.