Vrhovno sodišče je ugodilo tožbi Pivovarne Laško, Pivovarne Union, Radenske in Infond Holdinga ter odpravilo sklep urada za varstvo konkurence o zavrnitvi zahteve za pregled in preslikavo dokumentov iz spisa v postopku presoje skladnosti koncentracije nad Mercatorjem. Sodišče je uradu vrnilo zadevo v vnovično presojanje.
Odločba sodišča za sam postopek urada za varstvo konkurence nič ne pomeni, ker je ta z izdajo povzetka relevantnih dejstev postala nepomembna, je povedal direktor urada Jani Soršak. Kot je dejal, je sodišče ugodilo zahtevi Laškega, Uniona, Radenske in Infond Holdinga, da urad še enkrat odloča o njihovi zahtevi za pregled in preslikavo dokumentov. Sodišče pa ni ugodilo njihovi zahtevi, da jim to urad omogoči. S tem bi lahko družbe okrog Pivovarne Laško, ki so posredno v večinski lasti prvega moža Laškega Boška Šrota, prišle do virov, na podlagi katerih je varuh konkurence začel postopek. Soršak je še dejal, da ne razume očitka, da je urad omenjenim družbam kršil pravico do obrambe, saj v času vložitve te zahteve ni objavil povzetka relevantnih dejstev, s tem pa te družbe niso imele razlogov za obrambo, ker jih urad še ni ničesar bremenil.
Pivovarna Laško in preostale omenjene družbe so zahtevale pregled in preslikavo dokumentov iz spisa v postopku presoje skladnosti koncentracije nad Mercatorjem, ki ga je urad za varstvo konkurence uvedel 6. februarja letos, so sporočili iz Pivovarne Laško, kjer so sodbo sodišča prejeli danes. Med postopkom so večkrat zahtevali pregled in preslikavo listin iz spisa, kar je varuh konkurence zavračal in tudi zapisal v uradnem zaznamku 9. septembra, so zatrdili. Zoper odločitev urada so družbe začele postopek sodnega varstva in zahtevale odpravo sklepa, saj so menile, da ji je varuh konkurence nezakonito zavrnil pravico pregleda in preslikave listin iz spisa ter s tem kršil pravico do obrambe v postopku in tudi ustavne pravice do enakega varstva pravic.
Urad za varstvo konkurence je v okviru postopka po navedbah Pivovarne zbiral podatke in pri ekonomskih strokovnjakih naročil izdelavo ekonomske ekspertize, družb pa naj ne bi obvestil. Prav tako naj jim ne bi omogočil vpogled in preslikavo listin spisa, da bi se seznanile, kakšne podatke in od katerih podjetij jih je zbral ter kdo je izvedenec in katere podatke mu je dal. "S tem je varuh konkurence družbam onemogočil sodelovanje v dokaznem postopku," so prepričani.
Vrhovno sodišče je s sodbo odločilo, da mora urad za varstvo konkurence, če namerava izdati odločbo o (ne)skladnosti s pravili konkurence, stranke seznaniti s povzetkom relevantnih dejstev, ki vključuje ugotovitve o dejstvih in dokazih, pomembnih za odločitev. O povzetku se stranke lahko izjavijo, s čimer je v postopku odločanja urada zagotovljeno spoštovanje načela kontradiktornosti, s tem pa tudi pravica do obrambe. "Urad za varstvo konkurence sicer ni dolžan slediti vsaki zahtevi stranke, ki je poslovna skrivnost, vendar pa se je dolžan do nje opredeliti. Pri tem mora urad presoditi, ali je interes varovanja podatkov kot poslovne skrivnosti nad interesom zagotovitve pravice do obrambe, tega pa urad ni storil in zato tega sodišče ni moglo preizkusiti," so zapisali. Vrhovno sodišče je v sodbi še dodalo, da je treba pravila o poslovni skrivnosti razlagati kot podatke, katerih razkritje bi pomenilo nastanek občutne škode in so znani omejenemu krogu oseb ter da se pri podatkih podjetij ne domneva, da vsi predstavljajo poslovno skrivnost, temveč mora zadevno podjetje to dokazati. Kot so še poudarili, proti sodbi ni pritožbe.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.