Telekom Slovenije s posli na Balkanu oškodovan za več milijonov evrov?

Forenzično revizijsko poročilo za obdobje med leti 2007 in 2015, ki ga je naročila sedanja uprava Telekoma Slovenije, razkriva sum oškodovanja družbe, in sicer s preplačilom najema optičnih kablov na Balkanu ter s prodajo hčerinske družbe v Bosni in Hercegovini, danes razkriva Delo. Forenziki pa pri tem v poročilu večkrat omenjajo nekdanjega direktorja veleprodaje Telekoma Slovenije Igorja Rojsa. Ta sicer v Telekomu ni več zaposlen. 

Preplačilo optičnih kablov na Balkanu, denar v davčnih oazah

Telekom Slovenije naj bi preplačal najem optičnih vlaken na Hrvaškem, in sicer za 1,39 milijona evrov, nato pa še doplačal 1,30 milijona evrov in leta 2015 izgubil še 690.000 evrov. Skupaj naj bi tako izgubil 3,38 milijona evrov, pri čemer naj bi 1,69 milijona evrov steklo v davčne oaze.

Posel naj bi segal v leto 2007, ko je Telekom Slovenije izbiral ponudnika za najem optičnih kablov na relaciji Zagreb-Bregana in Zagreb-Dobova. Izbrana naj bi bila družba Vox Mundi iz Samoborja, a Telekom pogodbe naj ne bi sklenil direktno z njimi, temveč naj bi bili sklenjeni dve pogodbi – prva z Vox Mundi LTD in drugo z Vox Mundi LLC – obe družbi pa sta registrirani v davčnih oazah.

Pri tem pa je bila lastnica kablov družba Optika kabel TV, in ne Vox Mundi – slednji naj bi za najem plačal 300.000 evrov, medtem ko naj bi pogodbena vrednost najema, ki ga je sklenil Telekom Slovenije, znašala 1,69 milijona evrov – tako naj bi preplačali 1,39 milijona evrov, denar pa naj bi bil nakazan v davčne oaze, še razkriva Delo. 

Določene posle naj bi pri tem v imenu Telekoma Slovenije sklepal prav omenjeni Rojs. A ta v posameznih primerih naj ne bi imel zadostnih pooblastil, so še ugotovili forenziki. Rojs je sicer za Delo zatrdil, da pooblastil nikoli ni presegel. A prav on naj bi leta 2009 podpisal tudi pogodbo o vzdrževanju, s katero je Telekom Slovenije povečal nadomestilo za vzdrževanje najetih vodov za 1,303 milijona evrov. 

Sporna prodaja Blicneta 

Drugi sporni posel zadeva hčerinsko družbo Blicnet v Bosni in Hercegovini, ki naj bi aprila lani sprva sklenila pogodbo o prodaji storitev s črnogorsko družbo BBI Teledata, nato pa še julija z bosansko družbo Prvi Fortis projekt. A forenzična preiskava naj bi ugotovila, da sta oba posla navidezna, z obema pogodbama pa so prikazali boljše poslovanje. Poleg tega pa naj bi ju v resnici plačal Telekom Slovenije, in sicer preko sklepanja povratnih poslov s povezanimi družbami, kjer je ali sklenil navidezni posel ali pa je pogodbeno vrednost preplačal, še piše Delo. 

Oktobra lani je nato Telekom Slovenije svojo hčerinsko družbo Blicnet prodal Mtel Banjaluki, ki pa je v večinski lasti Telekoma Srbije. Vrednost prodaje še ni razkrita, Telekom Slovenije pa je v javni objavi razkril, da kupnina bistveno presega knjigovodsko vrednost naložbe. 

Telekom: Pišejo o forenzičnem revizijskem poročilu, na katerem je jasno in nedvoumno označeno, da je to poslovna skrivnost

Informacij na Telekomu za nas niso želeli potrditi, saj da "novinarji Dela pišejo o forenzičnem revizijskem poročilu, na katerem je jasno in nedvoumno označeno, da je to poslovna skrivnost, ki se ne sme razkrivati tretjim osebam. Neupravičena izdaja in pridobitev tega dokumenta ali podatkov, ki jih le-ta vsebuje, predstavlja storitev kaznivega dejanja izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti po 236. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). Skladno z navedenim podrobnosti ne smemo razkrivati." Gre sicer za podjetje v večinski državni lasti. 

Potrdili pa so, da je nadzorni svet na predlog uprave Telekoma Slovenije sprejel sklep, da se vsa dokumentacija v zvezi s posli, ki jih poročilo obravnava, preda pristojnim organom pregona, ti pa bodo v nadaljevanju preiskovali, ali je prišlo do oškodovanja ali ne. 

V lanskem letu s 33,3 milijoni evrov čistega dobička 

Prav danes pa je Telekom predstavil rezultate poslovanja za lani. V letu 2018 je skupina ustvarila 715,05 milijona evrov čistih prihodkov, kar je na enaki ravni kot v letu pred tem. Čisti dobiček skupine je dosegel 33,3 milijona evrov, potem ko je bil leto pred tem pri devetih milijonih, navaja STA. 

V primerjavi z letom 2017 je skupina Telekom Slovenije za osem odstotkov povečala prihodke fiksnih in IT-storitev, prav tako se povečujejo prihodki na področjih energetike ter zavarovalniških in finančnih storitev. 

Družba Telekom Slovenije pa je lani imela 639,67 milijona evrov čistih prihodkov, kar je odstotek manj kot v letu 2017. Čisti dobiček je znašal 34,03 milijona evrov, medtem ko je bil v predhodnem letu pri 1,72 milijona evrov. Lani je skupina za naložbe namenila 133,9 milijona evrov. Največji delež naložb je bil namenjen širitvi dostopovnega optičnega omrežja, modernizaciji mobilnega omrežja in razvoju storitev.