Voljč je na tiskovni konferenci, v družbi članov uprave Pierra Van Keirsbileka in Boruta Staniča povedal, da so imeli v NLB v času prehoda na transakcijske račune vseskozi tesne stike z Banko Slovenije in da v celoti sprejemajo naloge, ki so jim bile naložene z uredbo BS. "V prihodnje bomo še okrepili stike z našo osrednjo banko, da bi se položaj čimprej povsem normaliziral," je novinarjem povedal predsednik uprave NLB Marko Voljč.
Na vprašanje, ali bo zaradi zapletov prišlo do kadrovskih zamenjav, je Voljč odgovoril, da je za to pristojen nadzorni svet.
Kot je znano, je svet BS na torkovi seji obravnaval prvo delno poročilo o prehodu slovenskih poslovnih bank na transakcijske račune. Svet je ugotovil, da se pri večini bank ta proces odvija zadovoljivo, izjema je le NLB, kjer je pri uvedbi osebnih (transakcijskih) računov opaziti težave oz. je prišlo do večjega odstopanja pri poročanju banke glede na dejansko stanje.
Zaradi tega je guverner BS Mitja Gaspari napovedal, da bo centralna banka izdala odredbo, v kateri bo od NLB zahtevala odpravo teh pomanjkljivosti, povezanih predvsem z neizpolnjevanjem določil standarda informacijskih tveganj. Če NLB ne bo upoštevala zahtev, je Gaspari napovedal dodatne ukrepe.
BS tako glede na obseg težav v NLB pri prehodu na transakcijske račune od nadzornega sveta NLB - ta se bo sestal 30. julija - med drugim zahteva, da o svojih rešitvah, pa tudi o odgovornosti za nastale razmere, obvesti svet BS do 1. avgusta letos. Po mnenju prvega moža BS so težave, ki so nastale v NLB, tehnične narave in kot take ne povzročajo nestabilnosti bančnega sistema, nikakor pa ne ogrožajo premoženja komitentov banke, niti kakovosti same banke.
Uvajanje enotnega informacijskega sistema Sigma, v katerega je marsikdo že dalj časa dvomil, da bo sploh kdaj zadovoljivo deloval, bo po njihovih izračunih skupaj stalo dobrih 17 milijard tolarjev.
"Ta sistem v načelu ni slab, račune smo odprli, manjkajo funkcionalnosti, ki jih bomo letos dodali in tako vzpostavili polno fukcionalnost tega sistema, mi ne razmišljamo ta trenutek o kakršnikoli zamenjavi," je povedal član uprave NLB Borut Stanič.
Kljub vsem opravičilom, odpravljanju napak in izpolnjevanju zahtev Banke Slovenije, je bilo nezadovoljstva vendarle preveč in vprašanje kdo je odgovoren, ostaja.
Po Voljčevem mnenju je odgovornost za transakcijo računov jasna, "objektivno je odgovorna uprava na čelu s predsednikom".
Kdo in kako bo, če bo, za nastalo situacijo odgovarjal bo naslednjo sredo odločal nadzorni svet. Predsednik nadzornega sveta izjav še ne daje, je pa v sporočilu za javnost zapisal, da nujno in hitro reševanje zapletov pri uvedbi transakcijskih računov podpira, resno pa se ukvarja tudi z iskanjem odgovornega za vse to.
