Vodstvo NLB v letošnjem letu pričakuje izgubo

NLB pod vodstvom predsednika uprave Janka Medje v letošnjem letu pričakuje negativen poslovni rezultat. "Ocene vam v tem trenutku ne morem podati, lahko pa z gotovostjo trdim, da rezultat ne more biti pozitiven, kot je bil konec septembra," je dejal Medja. K temu po njegovih besedah najbolj prispevajo problematični krediti. "Naša pričakovanja so, da bo banka, ker je treba zapirati vrzel na področju rezervacij, ustvarila dodatne izgube. To pomeni, da bo potrebovala določene ukrepe, dokapitalizacijo ali kaj drugega," je danes na prvi novinarski konferenci od prevzema vodenja banke oktobra letos ocenil Medja.

"Do konca leta bomo morali prikazati negativne rezultate," je dejal in zagotovil, da bo banka zagotavljala kapitalsko ustreznost, medtem ko za "področje likvidnosti ni nobenega dvoma, da imamo zadeve urejene in pod kontrolo". Glede pogojno zamenljivih obveznic je dejal, da ne more zagotoviti, da se ne bodo spremenile v kapital. "Ključno je, da bodo v decembru za kapitalsko ustreznost naredili vse, kar je možno," je dejal.

Upanje, da vnovična dokapitalizacija ne bo potrebna

NLB za konec decembra načrtuje skupščino, na kateri lastnikom predlaga dokapitalizacijo v višini 375 milijonov evrov. Pri vprašanju vnovičnih dokapitalizacij pa ostaja odprto vprašanje razvoja razmer v gospodarstvu in razvoja dogodkov na sistemski ravni. "Če bomo uspeli izvesti svoje načrte, če bo v gospodarstvu stabilno stanje, upam na to, da ne bi bilo potrebne ponovne dokapitalizacije," je ocenil.

V banki so pripravili program prestrukturiranja 2012–2017 za Evropsko komisijo, ker je država nedavno sodelovala pri dokapitalizaciji in se to šteje kot državna pomoč. "V tem času vidimo možnost preobrata in pozitivno ustvarjanje rezultatov, a v drugi polovici tega obdobja. V letu 2013 te možnosti še ne vidim, razen če bi prišli do sistemskih ukrepov, ki bi predvideli čiščenje preteklih napak," je povzel Medja.

Kaj narediti s slabimi krediti?

Kot ključno nalogo je izpostavil zmožnost, da "banka zna ločiti ljudi, ki rešujejo pretekle težave, in da s tem ne obremenjuje tistih ljudi, ki delajo posle za prihodnost". Pri tem je kot pomembno označil to, da so v zadnjih dveh mesecih, odkar je prevzel NLB, ocenili dejansko stanje slabih kreditov ter določili, ali jih sanirati ali odpisati.

Z majhnimi koraki do pozitivnega učinka

Med prednostnimi nalogami je naštel še zavzeto in aktivno sodelovanje s strankami. Po njegovih besedah so v zadnjem času v primeru nekaterih podjetij, kot je Cimos, z majhnimi koraki dosegli pozitiven napredek, pri drugih ne. "Zelo težko je, upam pa, da bo takšnih primerov, kot je Cimos, v kratkem še nekaj," je dejal.

Kdo je kriv za takšno stanje?

Glede razčiščevanja tega, kdo je kriv za takšno stanje v bankah, je Medja dejal, da je treba nekatere stvari razčistiti, da se gre lahko naprej. Na lastno pobudo je odredil interne dodatne raziskave preteklih praks in politik pri določenih poslih, da bi si o njih, kot je dejal, ustvaril lastno mnenje. "Ta zadeva ne bo pozabljena, ne bo pa pranja v javnosti, ker to škoduje poslu," je povedal.

Aktivno sodelovanje v preiskavah

Sicer pa aktivno sodelujejo pri preiskavah, ki jih v NLB izvajajo za to pristojni državni organi. Če bodo zaprošeni za podatke po določilih zakonov, bodo to storili in o tem podali tudi mnenje, je zagotovil Medja. V NLB bodo oblikovali tudi delovno mesto preprečevanje zlorab in prevar.

Po njegovi oceni bo prava uprava banke, v kateri sta zdaj le dva člana, zaživela do konca prvega četrtletja prihodnje leto. NLB je po njegovih navedbah najel mednarodno podjetje, ki išče strokovne ljudi s primerljivimi izkušnjami. "Prepričan sem, da jih bomo našli in da bo celotna ekipa nared do konca marca 2013," je napovedal.

NLB naj bo zdrava banka

Medja zagotavlja, da bo skupaj z vodstveno ekipo v banki naredil vse, da NLB v prihodnje ne bo enaka banka kot v zadnjih letih in da bo zdrava, ugledna ter dobičkonosna banka. Uprava si bo z vsemi deležniki trudila, da zagotovi sveži kapital, več pa o morebitnem vstopu novega lastnika v banko ni želel govoriti. Če dokapitalizacija ne uspe, lahko v banki z lastnim trudom in ob ugodnih razmerah sanirajo trenutne razmere, je dejal. "Vendar pa bo to trajalo deset, in ne dve leti," je ocenil Medja.

V banki se morajo po njegovih besedah v grobem pripraviti tudi na možnost mednarodne pomoči za sanacijo slovenskega bančnega sistema. "Če bi Slovenija potrebovala pomoč, ta ne bi bila pretirano velika. Ključna pa bi bila psihološka sprememba ali celo spodbuda za nekatere, da bi delovali bolje," je še menil prvi mož NLB.