Po podatkih hrvaškega gospodarskega interesnega združenja proizvajalcev pijač je Hrvaška v letošnjem prvem polletju izvozila 7,674 milijarde litrov izvirske vode in tako več kot podvojila izvoz iz enakega obdobja lani (3,797 milijarde litrov). Prodanih je bilo 36,1 milijarde litrov izvirske vode oz. 32 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
Da je voda vedno bolj donosen posel, dokazujejo tudi podatki o številu izdanih koncesij za črpanje vode v prodajne namene; po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo je bilo doslej na Hrvaškem izdanih 21 koncesij za uporabo vode za prodajo pitne vode na tržišču, v postopku izdaje pa je še šest koncesij.
Prodaja mineralne vode upada
Medtem ko izvirska voda doživlja pravi razcvet, prodaja mineralne vode na domačem tržišču ter njen izvoz in uvoz stagnira ali rahlo pada. Med letošnjim januarjem in julijem so skupaj prodali 104 milijone litrov gazirane vode, kar je dva odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Proizvajalci pijač padec prodaje pripisujejo slabšemu vremenu in zakonu, po katerem vozniki v krvi ne smejo imeti nič alkohola - po njihovem mnenju naj bi se popilo manj brizganca.
Stagnacija prodaje gazirane vode in širjenje prodaje izvirske vode naj bi bila tudi rezultat trenda pitja naravne, negazirane vode, kar naj bi po pisanju časnika Večernji list na Hrvaškem postalo moderno pred kratkim. Poleg tega naj bi k uspehu izvirske vode prispevalo vse več znamk in s tem tudi večje količine domače izvirske vode.
Najraje pijejo Jano
Po neuradnih podatkih je od novih znamk največji prodor na tržišče uspel izvirski vodi Sveti Rok, ki je z desetodstotnim tržnim deležem zasedla tretje mesto. Vodilna je Agrokorova Jana s 40-odstotnim tržnim deležem, trdno na drugem mestu pa je Podravkina Studena s 30-odstotnim tržnim deležem. Znamka Bistra proizvajalca Coca-cola zaseda četrto mesto z devetodstotnim tržnim deležem.
26 koncesionarjev lahko skupno načrpa nekaj več kot milijon kubičnih metrov vode na leto. Proizvajalci se pritožujejo, da jih pri izvozu veže plačilo za koncesijo, ki znaša 2,5 odstotka njihovega skupnega prihodka. Ta model zaračunavanja koncesije imajo tudi druge države, vendar v manjšem deležu, ki se obračunava na dejansko načrpano vodo.
Koncesije za črpanje vode za prodajo na tržišču se lahko izdajo za največ 60 let, doslej pa so bile dodeljene za od deset do 30 let, odvisno od obsežnosti posega in časa, potrebnega za povračilo vloženega denarja. Plačila za koncesijo se stekajo v proračune županij in v državni proračun.
Po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo Hrvaška sodi med države, bogatejše z vodo. Povprečno letno razpolaga s 26 milijardami kubičnih metrov vode oz. 5877 kubičnimi metri na prebivalca. Po ocenah je od tega obnovljivih podzemnih virov okoli devet milijard kubičnih metrov, kar je pomembno, saj se okoli 90 odstotkov vodne oskrbe v Hrvaški zagotavlja iz podzemnih virov.
Letna poraba vode za pitje in industrijo znaša okoli 380 milijonov kubičnih metrov, skupna poraba vode (za hlajenje, namakanje, prebivalstvo, v ribogojnicah in industriji) je okoli milijardo kubičnih metrov, še navaja omenjeni.
