Sodišče je v reviziji pregledalo učinkovitost poslovanja gospodarskega ministrstva in vlade ter uspešnost poslovanja sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (Nek) in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Neka pri zagotavljanju sredstev za razgradnjo in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz elektrarne v obdobju od leta 2006 do konca leta 2009.
Kot je zapisalo v mnenju, ministrstvo in vlada pri določitvi pogojev poslovanja sklada in vzpostavitvi nadzora nad poslovanjem sklada nista bila učinkovita.
"Ob sedanjih pogojih zbiranja in upravljanja s sredstvi, ki se vplačujejo v sklad, ter ob vzpostavljenem načinu izvajanja nadzora nad upravljanjem s sredstvi sklada in nad poslovanjem sklada, zadostna sredstva za razgradnjo nuklearne elektrarne ne bodo zbrana pravočasno," je ugotovilo.
Tudi sklad v obdobju, za katerega je bila izvedena revizija, ni posloval v organizacijski obliki, ki bi omogočala pregledno opredelitev in določitev parametrov ter omejitev naložbene politike. Prav tako sklad ni deloval tako, da bi omogočal vzpostavitev in izvajanje učinkovitega nadzora nad svojim poslovanjem, so prepričani na računskem sodišču.
"Na podlagi predpisanega načina določitve prispevka za razgradnjo zaradi spremembe izhodiščnih predpostavk za njegov izračun ne bo mogoče zbrati zadostnih sredstev za razgradnjo Neka in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Neka," so navedli.
"Pri revidiranju učinkovitosti poslovanja ministrstva in vlade smo ugotavljali, da nista zagotovila ustreznih pogojev za pravočasno zbiranje zadostnih sredstev za razgradnjo Nek ter nista zagotovila ustrezne organiziranosti sklada in ne ustreznega nadzora nad poslovanjem tega sklada, kar je omogočalo preveč tvegano naložbeno politiko," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal vrhovni državni revizor Samo Jereb.
Nedoločno so urejena razmerja med ministrstvom, skladom in agencijo za radioaktivne odpadke. Država je investitor in naj bi postala tudi lastnica odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO), ni pa prejemnica sredstev od prodaje elektrike niti nima evidentirane nobene naložbe ali terjatev za sredstva, dana v upravljanje. Sklad ni investitor v odlagališče, dobiva pa sredstva od prodaje elektrike ter plačuje stroške agencije in tudi del odškodnin občinam (del odškodnin plačuje agencija). Agencija ni investitor in naj ne bi postala lastnica odlagališča, prejema pa sredstva od sklada ter je naročnik in plačnik del in ima investicije v odlagališče evidentirane kot lastna osnovna sredstva.
Zato se med drugim pojavlja tveganje, da ne bodo, če bo s Hrvaško dosežen dogovor o delitvi stroškov izgradnje odlagališča, vsi stroški zbrani na enem mestu in tako tudi ne ustrezno zaračunani Hrvaški, je še dejal Jereb.
Glede na sedanje predpostavke je prispevek za razgradnjo prenizek. Po izračunih računskega sodišča bi se moral s sedanjih treh evrov na megavatno uro (MWh) zvišati na 10,90 evra na MWh.
Po veljavnem programu razgradnje (iz leta 2004) bi stroški gradnje odlagališča NSRAO, odlaganja izrabljenega jedrskega goriva in odlaganja NSRAO znašali 1,1 milijarde evrov.
Sodišče od ministrstva, vlade in sklada zahteva, da ugotovljene nesmotrnosti oz. popravljalne ukrepe izvedejo v 90 dneh.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.