Vlada zavrnila predlog dopolnitve lex Magna

"Zaradi 200 zaposlenih v Magni Nukleus in njihovih družin ter nadaljnjih 200 zaposlenih do leta 2022 se združenje Rovo nepreklicno odpoveduje tožbi na izdano okoljevarstveno dovoljenje," so v odprtem pismu zapisali v tej okoljski organizaciji, ki je odpoved upravnemu sporu glede okoljevarstvenega dovoljenja za Magno pogojevala z dopolnitvijo posebnega zakona o Magni.

Organizacija Rovo je želela, da se za Magnino investicijo v Hočah izvzame določilo zakona o vodah, ki govori o prepovedi njene dejavnosti na vodovarstvenem območju. Predlog je vlada obravnavala na današnji seji in ga zavrnila, ker - kot je pojasnil gospodarski minister Zdravko Počivalšek - te problematike ne želi reševati le za enega investitorja. Vlada je ugotovila, da so okoljevarstvena soglasja v enakem postopku kot Magna doslej pridobile tudi druge družbe, zato se ji "delanje izjeme za enega investitorja" ne zdi upravičena, ampak bodo odprta okoljska vprašanja reševali sistematsko. Počivalšek je med podobnimi družbami omenil Talum in Pivovarno Union. Dodal je, da želijo odprte okoljske tematike reševati sistematsko

'Zemljišče za Magno je le vršiček ledene gore'

Kljub temu se v Rovu na izdano okoljevarstveno dovoljenje za Magno ne bodo pritožili, kar pomeni, da bo proizvodnja lahko stekla. A "zemljišče za Magno je le vršiček ledene gore", kot so v odprtem pismu predsedniku vlade, ministrom, uradnikom in funkcionarjem zapisali v organizaciji Rovo, zato postavljajo dodatne zahteve.

Zahtev je 16, med njimi sprožitev preklica državnega prostorskega načrta za traso tretje razvojne osi med Velenjem in Šentrupertom zaradi uničevanja vodnih virov, ustavitev gradnje kanalizacijskega voda Vodice-Medvode-Zalog preko vodovarstvenih območij, prekinitev izdelave državnega prostorskega načrta za širitev letališča Edvard Rusjan v Slivnici ter zavrnitev širitve proizvodnje glifosata v Albaughu v Račah.

Prav tako naj ministrstvo za okolje in prostor revidira in ponovno odloča o vseh vodnih soglasjih, ki ne upoštevajo določil zakona o vodah, sproži naj popravke vseh uredb o vodovarstvenih območjih in vseh občinskih prostorskih načrtov, da bodo v skladu z zakonom o vodah, slednjega pa dopolni tako, da bodo padavine opredeljene kot vir in ne kot komunalni odpadek. Na vodovarstvenih območjih naj se sicer predpiše ekološko kmetovanje.

Od župana občine Hoče-Slivnica pričakujejo, da bo takoj umaknil predlog spremembe občinskega prostorskega plana, po katerem naj bi Magna pridobila lastno vodno črpališče, od skupine za civilni nadzor Magne redno mesečno obveščanje javnosti o svojem nadzorstvenem početju.

Poskrbi naj se še za uveljavitev določb kazenskega zakonika, ki se nanašajo na kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine. "Žal o izvajanju teh določil ne vemo ničesar," ker se jih najverjetneje sploh ne uporablja," so v organizaciji Rovo še zapisali v odprtem pismu.

Župan Občine Hoče-Slivnica Marko Soršak, ki si s prihodom Magne v njihov kraj obeta več sto novih delovnih mest, zaradi današnje odločitve vlade, ki je zavrnila dopolnitev zakona o Magni, ni bil v skrbeh. "Vedelo se je, da obstaja ta možnost," je povedal za STA in spomnil, da so v organizaciji Rovo že minuli teden napovedali, da tudi ob vladni zavrnitvi spremembe zakona ne bodo vložili tožbe na upravno sodišče.

"V vsakem primeru je dosežek vseh skupaj, predvsem pa omenjene organizacije, da se kasneje sistemsko uredi zakon o vodah in pripadajoče uredbe," je dodal. Še vedno verjame v zastavljeni časovni načrt za zagon proizvodnje v Hočah, to je v prvi polovici marca.

V Magni zadeve ne želijo komentirati.

V primeru, da upravnega spora res ne bo, bo okoljevarstveno dovoljenje postalo pravnomočno 11. marca in takrat bo Magna lahko zagnala proizvodnjo v Sloveniji. Družba je že zaposlila 200 ljudi, v prvi fazi jih sicer namerava 404 ljudi, v drugi in tretji, za kateri je že sprožila postopke, pa dodatnih 3000.