Z danes sprejetim dekretom je vlada omogočila nadaljnje poslovanje podjetja in s tem po besedah italijanskega gospodarskega ministra Antonia Marzana zagotovila ohranitev tisoče delovnih mest in obstoj dobaviteljev tega največjega italijanskega mlekarskega podjetja. Vlada naj bi Evropsko komisijo zaprosila, da italijanski mlekarski industriji odobri krizni status in s tem dovoli državno pomoč. Bruselj je medtem v Rim že poslal noto, s katero prosi za razjasnitev razmer.
Evropsko komisijo zanima predvsem, ali dekret za pomoč Parmalatu ne nasprotuje pravilom o državnih pomočeh. Po evropski konkurenčni zakonodaji je ta namreč dovoljena le pod strogimi pogoji, ki preprečujejo motnje na enotnem evropskem trgu. V večini primerov državnih pomoči, ki jih Bruselj odobri, pa gre za enoletna posojila za premostitev likvidnostne krize.
V bilanci živilskega velikana - v 30 državah zaposluje 36.000 ljudi - naj bi zijala 10 milijard evrov velika finančna luknja. Tako naj bi podjetje po trditvah italijanskih medijev še danes razglasilo prisilno poravnavo ter zaprosilo za varstvo pred upniki, kar bi mu po italijanski zakonodaji omogočilo nadaljevanje poslovanja. Vodstvo naj bi se o tem odločalo na večerni izredni seji, v pričakovanju odločitve pa je bilo danes zaustavljeno trgovanje s Parmalatovimi delnicami.
Novi prvi mož družbe Enrico Bondi je medtem državnemu tožilstvu v Parmi že predal obsežno finančno dokumentacijo, tako da imajo preiskovalci po lastnih navedbah že grob pregled nad dogajanjem. Po navedbah italijanskih medijev naj bi ugotovili, da so bile bilance podjetja ponarejene, dosedanji Parmalatov prvi finančnik Fausto Tonna pa je že zanikal kakršnokoli odgovornost.
Afera v italijanskem živilskem velikanu je izbruhnila minuli petek, ko so razkrili globoko vrzel v bilanci družbe. Bank of America je namreč sporočila, da bančni račun s štirimi milijardami evrov, ki so se pojavili v bilanci Parmalatove hčerinske družbe Bonlat s Kajamnskih otokov, sploh ne obstaja. Vlada Kajmanskih otokov naj bi se že odločila uvesti preiskavo, italijanska finančna policija pa naj hkrati začela preiskovati prostore Parmalata v Collecchiu in Milanu. Preiskovalci izhajajo iz predpostavke, da obstaja še več milijard navideznih sredstev, ki so v bilancah sicer prikazana, v resnici pa jih ni.
