Avtomobilska industrija že drugo leto zapored deluje v zelo turbulentnem in nepredvidljivem okolju. Začelo se je vzporedno z epidemijo, ko je zanimanje za avtomobile strmo padlo. "V bistvu je bilo grozno, odpovedi naročil so bile dnevne, praktično v urah, tako da smo končali meseca aprila, maja z minus 75 odstotkov naročil, v bistvu z dvema tretjinama zaposlenih doma na čakanju," je dejal predsednik uprave Unior Darko Hrastnik.
Do konca lanskega leta pa se je slika popolnoma spremenila. Povpraševanje po novih avtomobilih je nenormalno poskočilo, a dobavitelji teh avtomobilov niso in še vedno ne morejo dostaviti. "Proizvajalci avtomobilov ne morejo več sestavljati delov, ker nimajo dovolj čipov," je pojasnil Hrastnik. To pa je povzročilo domino efekt pri vseh dobaviteljih, vključenih v avtomobilsko verigo. "Pomanjkanje čipov ima posledično vpliv tudi na naše poslovanje, sicer imamo v podjetju naročila na zelo visoki ravni, ampak to pomanjkanje čutimo predvsem, da naši kupci jemljejo manj, kot je naročeno," je pojasnil Andrej Megušar, izvršni direktor LTH Castings.
Globalno avtomobilsko krizo smo iz prve roke lahko spremljali v novomeškem Revozu, kjer so morali zaradi pomanjkanja polizdelkov zaustaviti proizvodnjo za vsega skupaj več kot dva meseca, rezultat tega pa je za dve petini manjša proizvodnja. Po svetu je bilo takih zaprtij še več, kar občutijo tudi kupci. "Veste, da je treba za avtomobile čakati od par mesecev do enega leta," je dejal Hrastnik.
"Kar se tiče dobav pol prevodnikov situacija še ni jasna, mislim, da se v tem trenutku še ne vidi, kako se bodo stvari odvijale," je dejala Tanja Mohorič, direktorica avtomobilskega grozda Slovenija. A avtomobilska industrija je odporna in fleksibilna, dodaja Mohoričeva, ki verjame, da ko se bo stanje s čipi izboljšalo, bo tudi avtomobilska industrija v trenutku v popolnosti zaživela. Takrat bo lahko zaživel tudi projekt zelene, elektrificirane mobilnosti GREMO, o katerem so razpravljali s predstavniki vlade.
Prebojne inovativne rešitve zahtevajo prebojne inovativne modele sodelovanja
Kot so po srečanju Janše ter pristojnih ministrov in državnih sekretarjev s predstavniki vodilnih slovenskih dobaviteljev avtomobilske industrije v Spodnji Idriji sporočili iz Slovenskega avtomobilskega grozda (ACS), prebojne inovativne rešitve zahtevajo prebojne inovativne modele sodelovanja.
Deset najvidnejših podjetij ACS, in sicer Domel, Hidria, Iskra Mehanizmi, Kolektor, LTH Castings, SIJ Acroni TAB, Talum, TPV in Unior, se je zato povezalo v iniciativo. Po vzoru EU so podjetja podala pobudo za oblikovanje misije na področju zelene mobilnosti GREMO (GREen MObility), ki vzpostavlja partnerstvo z vlado in znanostjo. Skupaj naj bi oblikovali nov model inoviranja in umestili Slovenijo med inovacijsko naprednejše v evropskem prostoru.
Partnerji bodo razvijali in izdelovali nove inovativne rešitve in izdelke za elektrificirano mobilnost, razvijali vrhunske proizvodne tehnologije zanjo, pospešeno uvajali napredno robotiko, avtomatizacijo in digitalizacijo proizvodnje in vseh poslovnih procesov po načelu Industrije 4.0, zagotavljali rešitve krožnega gospodarstva v proizvodnih procesih ter na ta način pomembno pripomogli k zniževanju okoljskega odtisa. Pri tem se v svojem razvoju osredotočajo na najsodobnejše inovativne rešitve za visokoenergetsko učinkovite električne pogonske sklope, napredne rešitve za shranjevanje in kreiranje električne energije ter ekstra lahke reciklabilne materiale na osnovi bio materialov.
Direktor Hidrie Holdinga Iztok Seljak je na novinarski konferenci po srečanju poudaril, da se nahajamo v "začetni fazi električne mobilnosti". Trend se bo v nekaj letih izjemno pospeševal tudi zaradi dejstva, da moramo zmanjšati emisije za zaščito planeta in ustavitev podnebnih sprememb, avtomobilska industrija pa pri tem ne sme zaostajati pri teh spremembah, je posvaril in dodal, da potrebujejo podporo okolja, države, ministrstev, znanosti, okolja.
Tudi Janša je spomnil na podnebne izzive in izpostavil, da njihov velik del predstavlja promet. "Brez tega, da pride do prehoda na drugačen način pogona in drugačno uporabo energetskih virov, teh ciljev enostavno ne bo mogoče doseči," je povedal. Pri tem pa po njegovih besedah govorimo predvsem o avtomobilski industriji, slovenski avtomobilski grozd pa je zelo pomemben del tega segmenta.
Janša verjame, da glede na to, da ta industrija predstavlja skoraj 20 odstotkov slovenskega izvoza, ki je generator gospodarske rasti v državi, z danes obravnavanimi temami niso naslovili samo vprašanja izpustov ogljikovega dioksida in prehoda v brezogljično mobilnost, temveč tudi vprašanje razvoja inovacij in kakovosti življenja v Sloveniji.
Projekt naj bi prodajo te industrije iz treh do leta 2030 okrepil na pet milijard evrov
Vertikalno povezovanje, kakršnega predstavlja GREMO, prinaša prednosti za vse, je prepričan, v tej luči pa je napovedal, da bodo ministrstva že v naslednjem tednu imenovala koordinatorje, ki bodo naslovili odprte dileme in vprašanja, vlada pa bo nato do konca leta sprejela ustrezno strategijo o tem, kako pomagati vsem tistim, ki bodo v Sloveniji oz. s slovenskim prispevkom v Evropi in v svetu naslavljali izziv brezogljične mobilnosti.
Projekt GREMO naj bi omogočil rast prodaje slovenske avtomobilske dobaviteljske industrije iz sedanjih treh milijard na pet milijard evrov v letu 2030, 2500 dodatnih visoko strokovnih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, povečal naj bi dodano vrednost na zaposlenega v tej industriji iz sedanjih 50.000 evrov na več kot 70.000 evrov, posledično pa tudi letne prispevke in davke te skupine v proračun iz sedanjih 280 milijonov evrov na 360 milijonov evrov letno do leta 2030.
Seljak je povedal, da za prebojne inovacije za zeleno mobilnost prihodnosti v naslednjih pestih letih potrebujejo dodatnih 600 milijonov evrov. Od tega naj bi 400 milijonov evrov pokrila industrija sama, 200 milijonov pa naj bi primaknila država. Janša je dodal, da bi sredstva za to lahko črpali tudi iz EU v okviru načrta za okrevanje in odpornost.
KOMENTARJI (30)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.