Vlada se je držala pravil EU, a nekatere druge države ukrepajo po svoje

Premier je po srečanju s predstavniki delodajalcev na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) izrazil prepričanje, da prinaša okvir za pomoč gospodarstvu zaradi visokih cen elektrike, plina in pare, ki sta ga v minulih dneh potrdila vlada in DZ, največ, kar dovoljuje evropska zakonodaja oziroma trenutni krizno prilagojeni okvir za državne pomoči v EU.

Ker pa predvsem iz vrst gospodarstva prihajajo opozorila, da nekatere članice – omenjalo se je Nemčijo in Nizozemsko – ukrepajo po svoje in posegajo po neki obliki cenovnih kapic za velike poslovne odjemalce, je Golob danes napovedal, da bo Slovenija svoj zakonodajni okvir prilagodila morebitnim ugodnejšim rešitvam drugih članic, če bodo te dobile zeleno luč Bruslja.

Na ta način naj bi zagotovili, da slovensko gospodarstvo ne bo imelo slabših pogojev poslovanja glede na konkurenco. Ob tem je premier ocenil, da za zdaj takšnega sprožilca ni. Dejal je, da se je Slovenija pri pripravi zakonodajnih rešitev držala evropskega okvirja, ker ni želela s svojim ravnanjem prejudicirati ugodnejših nacionalnih rešitev drugod po EU.

Tudi danes zato vladni predstavniki po njegovih besedah niso želeli obljubljati konkretnih rešitev, ki jih pozneje ne bi mogli izpolniti. Če pa bi se izkazalo, da evropski okvir ne velja za vse enako, pa se bo, kot rečeno, temu prilagodila tudi Slovenija.

Golob je sicer izrazil zadovoljstvo, da so v zadnjih dneh – tudi zaradi dogovora članic EU o mehanizmu za omejitev borznih cen plina – borzne cene plina in tudi elektrike precej padle, s tem pa so se znižale ponudbe dobaviteljev za oskrbo slovenskih podjetij z električno energijo v letu 2023.

Če je gospodarstvo še prejšnji teden opozarjalo, da nekatere ponudbe presegajo raven 500 evrov za megavatno uro, so zdaj po besedah predsednika vlade nekoliko pod 350 evri. "To ne pomeni, da so nizke, saj razmere tega ne dovoljujejo, so pa v okvirjih pričakovanj in glede na pogoje vladne uredbe predvidljive za naslednje obdobje," je dejal premier.

Skupaj s subvencijami, ki jih predvideva zakon za pomoč gospodarstvu v energetski krizi, naj bi to velikim poslovnim odjemalcem v Sloveniji na podlagi zadnjih izračunov omogočilo povprečne cene na ravni približno 200 evrov, kar da je na ravni pričakovanj. Vseeno pa Golob upa, da bo cena do konca leta še padla.

Vlada je namreč konec novembra sprejela uredbo o določitvi mehanizma oblikovanja cene električne energije za velike poslovne odjemalce do konca tega leta, ki izračun zgornje cenovne meje veže na nemško borzo elektrike.

Obenem je začel danes veljati omenjeni zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki vključuje subvencioniranje visokih cen elektrike, plina in pare, subvencioniranje dveh ukrepov za ohranjanje delovnih mest ter ukrepe za zagotavljanje likvidnosti podjetij. Uporabljati se bo začel 1. januarja in bo veljal celotno leto 2023.

Predsednik GZS Tibor Šimonka je izrazil zadovoljstvo nad premierjevimi napovedmi in nad tem, da bo vlada na ravni EU zagovarjala specifike slovenskega gospodarstva, ki je med najbolj industrializiranimi v EU z visokim deležem predelovalne industrije in energetsko intenzivnih panog. Golob je gospodarstvu, tako Šimonka, obljubil, da bo skušal Evropsko komisijo prepričati, da te specifike upošteva.

Prav tako je bilo po Šimonkinih besedah govora o dodatnih ukrepih za zagotavljanje likvidnosti podjetij, ko bodo ta februarja prihodnje leto začela dobivati bistveno višje račune za energijo od sedanjih. Te bi lahko izvedli bodisi prek SID banke ali kako drugače.

Dialog z gospodarstvom se bo po napovedih predsednika vlade nadaljeval, na koncu pa Golob pričakuje jasen in razumljiv okvir z enostavno izvedljivimi rešitvami, ki bodo odpravile nemir v gospodarstvu ob prehodu v novo leto.

Nezadovoljstvo z ukrepi, sledila naj bi odpuščanja, celo odhodi v tujino

A marsikateri gospodarstvenik je nezadovoljen, pomisleke jasno izražajo obrtniki. Zaradi zakona, ki uvaja subvencije za blaženje energetske krize, nekateri grozijo tudi s protesti in odhodom v tujino.  

Vlada je podjetja pozivala, da podpišejo pogodbe za prihodnje leto, nekateri so to storili takrat, čas se jim je iztekal, in podpisali pogodbe za 450 evrov za megavatno uro. A danes so cene elektrike veliko nižje, zato se počutijo zavedene. 

Namesto subvencij pa želijo kapico na energente, to bi bilo po njihovem mnenju bolj smiselno. Izpostavljajo, da so se za to možnost odločile tudi druge države, da pa so za zdaj dobili le izgovore, zakaj naša vlada temu ni sledila. S takimi cenami ne morejo biti konkurenčni z drugimi državami, še pravijo, zato lahko v prihajajočem letu sledijo odpuščanja, prav tako tudi odhodi v tujino. 

V Obrtni zbornici sicer še verjamejo, da bodo našli skupni jezik. "V kolikor se to ne zgodi, pa bo očitno potrebna zaostritev dialoga v smislu protestov. Ni nujno, da bomo šli na ulice, obstajajo drugi mehanizmi, da tudi mi pokažemo, da smo lahko proaktivni v smislu zaostrovanja dialoga, ker očitno je to nekaj, kar vlada v  tem času razume," pravi Marko Gorjak z Obrtne zbornice Maribor.