Država bo v NLB ostala večinski lastnik

Minister za finance Franc Križanič je po seji vlade dejal, da bo država ostala večinski lastnik NLB. Ohranili naj bi 50-odstotni delež, plus eno delnico. Sanacija banke naj bi potekala v dveh fazah. V prvi fazi bo država konsolidirala svoj delež in ostala večinski lastnik, v drugi fazi pa bi naložbo v NLB lahko tudi prodala. Kakšen model dokapitalizacije bodo izbrali, Križanič še ni znal povedati, saj je ta odvisna tudi od drugih lastnikov banke.

Za delež v NLB bi država lahko iztržila od 500 milijonov do ene milijarde evrov več, če bi sedaj pristopila k dokapitalizaciji, je še dejal Križanič. Delež bi tako lahko prodali, šele ko bodo razgrajene rezervacije in bi banka začela poslovati z dobičkom. To bi se po njegovem mnenju lahko zgodilo že v par letih.

Kot je dejal, je strategija banke varčevalno naravnana, bo pa vlada nanjo dala še nekatere pripombe. Glede odprodaje deleža v Banki Celje je Križanič dejal, da bi bilo najbolje, da država ali poveča svoj delež v tej banki ali naložbo proda.

Križanič je sicer minuli teden ocenil, da so v NLB našli kompromisno rešitev med interesi države in drugega največjega lastnike banke belgijske KBC, ki se je zavzemala za skrčenje dejavnosti in naložbenega portfelja banke. Na sredini razpravi Foruma 21 pa je kot ključno pri vprašanju strategije upravljanja z državno naložbo v NLB izpostavil ohranitev samostojnosti največje slovenske banke.

Predsednik vlade Borut Pahor je po seji vlade dejal, da je privolil v dokapitalizacijo NLB, ki ne bo višja od 243 milijonov evrov. Bo pa država denar za dokapitalizacijo pridobila s prodajo drugih naložb, ki za državo niso strateškega pomena, je še dejal. Kot je še dejal, so delnice NLB trenutno podcenjene in se tudi zato deleža trenutno ne splača prodajati.

Nadzorni svet je predlagal dokapitalizacijo v višini 250 milijonov evrov

Nadzorni svet NLB, ki ga vodi Marko Simoneti, je sredi oktobra potrdil dopolnjeno strategijo poslovanja banke za obdobje 2010–2015, ki predvideva nižji obseg dokapitalizacije v višini 250 in ne 400 milijonov evrov, hkrati pa določa izkoriščenje vseh notranjih ukrepov za sprostitev kapitala. Ob že napovedanem umiku z nekaterih nestrateških trgov, kot so npr. Avstrija, Bolgarija, Češka, Nemčija in Slovaška, in iz nekaterih nejedrnih dejavnosti, kot sta lizing nepremičnin in faktoring, prenovljena strategija predvideva dodatno dezinvestiranje nekaterih kapitalskih naložb. Med njimi je tudi prodaja večinskega lastniškega deleža v Banki Celje ter postopen umik z italijanskega in srbskega trga. Dopolnjena strategija predvideva tudi odprodajo kapitalskih deležev, ki ne spadajo v osnovno dejavnost banke, znižanje stroškov poslovanja in optimizacijo poslovnih procesov.

Sicer pa bo vlada na seji razpravljala tudi o združitvi Holdinga slovenskih elektrarn in Gen Energije.