Ob izboljševanju gospodarskih razmer vlada očitno pričakuje tudi višje prilive, proračunski primanjkljaj naj bi se namreč po teh načrtih znižal z zdaj načrtovanega 8,6 odstotka BDP na 7,9 odstotka BDP.
Spremembe so potrebne za nadaljnje nemoteno financiranje ukrepov za spopadanje z epidemijo, ki v letošnji proračun še niso vključeni, so po seji vlade sporočili s finančnega ministrstva.
Po potrditvi proračuna za leto 2021 v DZ novembra lani sta bila namreč sprejeta še dva zakona, povezana z ukrepi za lajšanje posledic covida-19 in dodatnimi ukrepi za podporo okrevanju po epidemiji. Gre za zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19 in zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva.
Kljub ugodnemu makroekonomskemu okolju in spodbudnim napovedim so nadaljnji ukrepi potrebni, saj celotnega vpliva zdravstvene krize na gospodarstvo še ni mogoče natančno oceniti, pojasnjujejo na ministrstvu. Pomembno se jim zdi tudi spodbujanje okrevanja gospodarstva in še posebej vztrajanje pri napovedani dinamiki izvajanja investicijskih projektov, vključenih v letošnji proračun.
Posledično se bo povečala tudi zgornja meja izdatkov celotnega sektorja država, in sicer za 500 milijonov evrov na 25,80 milijarde evrov. Javnofinančni primanjkljaj se bo znižal na 7,5 odstotka BDP.
Pravna podlaga za koriščenje evropskih sredstev
Vlada bo v zakonsko besedilo zapisala tudi ustrezne pravne podlage za učinkovito porabo evropskih sredstev za projekte, vključene v načrt za okrevanje in odpornost. Načrt za okrevanje in odpornost je podlaga za koriščenje sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, ki so ga države članice EU dorekle lani poleti. Vanj je vključenih za 1,8 milijarde evrov projektov, kolikor je Sloveniji iz mehanizma na voljo nepovratnih sredstev. Dodatno si naša država obeta še za 705 milijonov evrov posojil.
Prvih 231 milijonov evrov sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, katerega namen je omejiti gospodarsko in družbeno škodo, ki jo je povzročila pandemija covida-19, je Evropska komisija Sloveniji že izplačala prejšnji teden.
Z novelo Zakona o izvrševanju proračunov za leto 2021 in 2022 se bo zagotovilo ustrezne pravne podlage, ki bodo omogočile učinkovito porabo tega denarja. Med drugim je predvidena ustanovitev posebnega proračunskega sklada, iz katerega se bodo financirali ukrepi, vključeni v načrt za okrevanje in odpornost. Z njim bo upravljal Urad RS za okrevanje in odpornost, ki ga kot vršilec dolžnosti direktorja vodi Janez Mravljak.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.