Čeprav ne drži, da bi bila skupna davčna obremenitev v Sloveniji nad povprečjem EU, pa finančni minister Dušan Mramor priznava, da smo z nekaterimi davki vendarle nekonkurenčni. Zato bo finančno ministrstvo do poletja pripravilo predlog davčnih sprememb, a šele po široki razpravi z gospodarstvom in sindikati.
Finančno ministrstvo je predlog nekaterih davčnih sprememb pripravilo že lani, vendar z njimi trčilo na hudo nasprotovanje javnosti in jih umaknilo iz razprave. "Zato smo se zavezali, da bomo poskušali narediti resno analizo, katere spremembe bi gospodarstvu res koristile in katere ne," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal Mramor.
Ta analiza je zdaj narejena in kot je povedal Mramor, je Slovenija pri obdavčitvi povprečne plače povsem konkurenčna, a z zviševanjem plač se začne njena konkurenčnost zmanjševati.
"Pri visoko strokovnih delavcih, inženirjih, ki največ prispevajo k dodani vrednosti podjetja, imamo problem," je ugotovil. Zato predlaga spremembe, ki bi šle v smeri razbremenitve stroškov dela.
"Ciljamo na razbremenitev dela v višini med 60 in 90 milijonov evrov," je dejal Mramor, a pristavil, da bo po drugi strani potrebnih za toliko dodatnih prihodkov. Slovenija se je namreč zavezala k postopni odpravi primanjkljaja do leta 2020, česar pa samo z zniževanjem davkov ni mogoče doseči. Zato je treba znotraj obsega davkov doseči prestrukturiranje, je dejal.
Predlogi bodo pripravljeni do poletja
V katero smer bodo šle spremembe, pa bo moralo povedati gospodarstvo, in prvi krog posvetovanj bo stekel že danes. "V prvi fazi gremo v gospodarstvo in k sindikatom, saj oni najbolj vedo, kje so naše konkurenčne neprednosti in prednosti," je dejal. Sledila bodo koalicijska usklajevanja, za obravnavo v DZ naj bi bili predlogi pripravljeni do poletja, uveljavitev sprememb pa Mramor pričakuje v začetku leta 2017.
A med njimi, kot ga je bilo razumeti, zagotovo ne bo socialne kapice, torej določitve zgornje meje prejemkov, od katerih se plačujejo socialni prispevki. Družbenega konsenza o socialni kapici namreč ni, prav tako je ne predvideva koalicijska pogodba, je dejal. Poleg tega bi bilo treba v primeru uvedbe socialne kapice spremeniti celoten socialni sistem.
Zato bo treba poiskati druge načine za razbremenitev stroškov dela, pri čemer Mramor razmišlja v smeri dohodnine oz. manjših prispevkov za določene vrste izplačil, kot so bonitete ali regres.
Na vprašanje, kje bi lahko nadomestili izpad prihodkov od zmanjšanja stroškov dela, Mramor ponuja poseg v tiste davke, s katerimi smo konkurenčni. Pri davku od dohodkov pravnih oseb je denimo Slovenija na 27. mestu v EU, samo v eni državi je ta davek nižji. Drugi takšen davek je davek na premoženje, kjer smo na 21. mestu.
Nominalna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb je v Sloveniji 17-odstotna, a zaradi davčnih olajšav je ta dobiček v povprečju obdavčen le z 11,3 odstotka. Finančno ministrstvo je že lani predlagalo zmanjšanje teh olajšav, vendar je gospodarstvo temu zelo močno nasprotovalo. Zato se zdi Mramorju zanimivo, kakšne spremembe bo gospodarstvo predlagalo zdaj.
Znova o davku na nepremičnine
Na finančnem ministrstvu imajo pripravljeno tudi časovnico za uvedbo davka na nepremičnine. Predlog tega davka letos zagotovo še ne bo pripravljen, kot je povedala državna sekretarka Mateja Vraničar Erman, pa ga bomo v Sloveniji uvajali postopoma, in sicer predvidoma med letoma 2018 in 2020.
Preden bo ministrstvo pripravilo predlog zakona o davku na nepremičnine, ima po njenih besedah še veliko dela. Zaradi odločbe ustavnega sodišča je denimo treba povsem na novo postaviti sistem množičnega ocenjevanja vrednosti nepremičnin. Poleg tega je treba posameznim lastnikom omogočiti, da sodelujejo pri oceni vrednosti in "šele v zadnjem koraku pridemo do davka", je povedala.
KOMENTARJI (128)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.