Vlada je po napovedih energetsko draginjo naslovila s spektrom ukrepov, pri čemer je prejšnji teden že sprejela ukrepe varčevanja z energijo v javnem sektorju, ki se med drugim nanašajo na temperaturo hlajenja in ogrevanja. Kot je na tiskovni konferenci zdaj sporočil infrastrukturni minister Bojan Kumer, so po napovedih določili najvišjo ceno elektrike za gospodinjstva in male poslovne odjemalce, vključno z večstanovanjskimi stavbami, "ki so bile do zdaj med najbolj prizadetimi skupinami odjemalcev". Ta bo veljala od 1. septembra pa vse do konca avgusta 2023.
Vlada je maloprodajne cene električne energije za gospodinjske in male poslovne odjemalce, vključno s tistimi v večstanovanjskih zgradbah, omejila na 0,118 evra na kilovatno uro po višji tarifi, 0,082 evra na kilovatno uro po nižji tarifi ter 0,098 evra na kilovatno uro po enotni tarifi. Najvišja dovoljena cena za električno energijo za negospodinjske odjemalce s priključno močjo do 43 kilovatov medtem za višjo dnevno tarifno postavko znaša 0,138 evra na kilovatno uro, za nižjo dnevno tarifno postavko 0,099 evra na kilovatno uro ter za enotno dnevno tarifno postavko 0,124 evra na kilovatno uro.
"Gre za ukrep s katerim neposredno naslavljamo zviševanje cen energije," je dejal ter ob tem navedel, da za povprečnega gospodinjskega odjemalca pri cenejših dobaviteljih elektrike to pomeni do 15 odstotkov, pri tistih z dražjimi dobavitelji do 30 odstotkov, pri najdražjih pa tudi do 60 odstotkov nižje stroške. Za povprečnega malega poslovnega odjemalca pa bo regulacija ob upoštevanju trenutnih cen na letni ravni predstavljala prihranek v višini od dveh do 37 odstotkov oz. od 50 do 1760 evrov. Za večstanovanjske stavbe, ki so danes pri največjem dobavitelju, so na ministrstvu prihranek izračunali v višini okoli 36 odstotkov oz. 400 evrov letno.
Poudaril je, da ob tem regulacija prinaša tudi dodatne preprečitve podražitve. Zaradi tega si lahko odjemalci obetajo še dodatne prihranke. "V dobaviteljski verigi smo optimizirali stroške, tako da še vedno lahko prodajajo, čeprav z manjšimi dobički," pa je odgovoril na vprašanje, kdo bo prevzel razliko v cenah.
Vlada ohranja 50-odstotno znižano trošarino za elektriko, s septembrom pa bo za 50 odstotkov znižana tudi višina prispevka za obnovljive vire energije, je še povedal ter dodal, da gre tu za prvi paket ukrepov na področju električne energije. "Vlada bo v prihodnje še bolj ciljno naslovila tako to področje kot tudi področje zemeljskega plina," je dejal.
Z dnem uveljavitve danes sprejete uredbe dobavitelji omenjenim kategorijam odjemalcev ne bodo smeli prenehati dobavljati elektrike. Prav tako ne bodo smeli odkloniti sklenitve pogodbe o dobavi z novimi odjemalci teh kategorij, ti pa po drugi strani ne bodo izgubili pravice do menjave dobavitelja.
Vlada razglasila tudi prvo stopnjo ogroženosti pri proizvodnji elektrike
Vlada je po besedah premierja Roberta Goloba razglasila tudi prvo stopnjo ogroženosti na področju proizvodnje električne energije, in sicer z enim samim namenom: "Da znotraj elektrogospodarstva povečamo strateške zaloge goriva, vseh goriv, od naftnih derivatov, plina in premoga."
Natančneje je vlada po tistem, ko je Agencija za energijo ta teden sprožila prvo fazo načrta za izredne razmere pri oskrbi s plinom, ministru za infrastrukturo naložila ustanovitev kriznih skupin za pripravo na delovanje plinskega sistema in elektroenergetskega sistema v kriznih razmerah. V krizni skupini bodo vključeni drugi vladni resorji in organi, predstavniki gospodarskih združenj idr.
Vlada je ob tem Kumerju naložila, da skupaj s sistemskima operaterjema prenosnega elektroenergetskega sistema Eles in distribucijskega sistema SODO pripravi preventivne in pripravljalne ukrepe za izvajanje kriznih scenarijev oskrbe z elektriko. Ob tem je Slovenski državni holding pozvala, naj organi upravljanja državnih podjetij, ki upravljajo sistemske proizvodne vire za oskrbo z elektriko, poskrbijo za zadostno in pravočasno pripravljenost sistemskih virov in zalog za delovanje v kriznih razmerah.
Ter še, naj skupaj z Elesom in SODO pripravi načrt povečanja zmogljivosti proizvodnje elektrike iz sončne energije za 1000 megavatov do leta 2025 na primernih lokacijah. "Druga točka je draginja, ki iz tega izhaja. Danes smo na vladi sprejeli ukrepe, s katerimi smo po 13 letih prvič regulirali cene električne energije, temu bo sledila regulacija vseh ostalih energentov," je napovedal Golob.
Regulacija je po njegovih pomembna zaradi "drugega sovražnika", ki je inflacija. "Krotitev inflacije je prvi cilj, ki se mu posvečamo v tem času. Napolnili bomo kašče in poskrbeli, da bodo cene znotraj mej normale," je dejal.
Ukrepi za blaženje rasti cen energije in zemeljskega plina
Drugi sklop ukrepov se nanaša na zanesljivost oskrbe, s čimer se vlada ukvarja vzporedno, je v ponedeljkovi novinarski konferenci povedal Kumer. Ob tem je zagotovil, da je zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom trenutno na enaki ravni kot lani, da dobava poteka po vnaprej sklenjenih pogodbah in da kratkoročno ne pričakujejo težav.
Tretji sklop ukrepov so ukrepi za blaženje rasti cen energije. Kumer je izrazil pričakovanje, da bo vlada ta teden sprejela ukrepe glede električne energije. Ti bodo po njegovih besedah "zelo ciljani, zelo jasni in precizni", pri tem je omenil regulacijo maloprodajnih cen, pri čemer pa je ostalo odprto, katere odjemne skupine bodo ukrepi zajeli in kako nizko bo segla regulacija. "To bo stvar izračunov in simulacij, ki potekajo do četrtka," je pojasnil.
Nato bodo sledili, morda že naslednji teden, ukrepi za zemeljski plin ter v nadaljevanju za druge pomembne vire ogrevanja. "Še pred koncem julija bi tako naslovili vse glavne vire ogrevanja, nakar imamo cel avgust in deloma september, da se pripravimo na sezono ogrevanja," je pojasnil minister.
Ministrska ekipa naj bi glede drugih tem po napovedih danes spregovorila tudi o sporočilih za Slovenijo, ki jih prinaša v sredo predstavljeno poročilo Evropske komisije glede vladavine prava v članicah EU, že od prejšnjega tedna pa je na dnevnem redu predlog Zakona o varstvu osebnih podatkov, ki v zakonsko obliko končno prenaša sicer neposredno uveljavljeno splošno uredbo EU o varstvu podatkov.
KOMENTARJI (610)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.