Bo Evropska komisija vladi pustila prodati NLB v več korakih?

Vlada se je na današnji redni seji odločila, da Evropsko komisijo uradno zaprosi za spremembo nekaterih zavez, ki so sestavni del odločitve o odobritvi državne pomoči NLB iz leta 2013. Tak je bil januarski dogovor z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestaer o nadaljnjem tesnem sodelovanju pri spremljanju izvajanja danih zavez glede prodaje NLB.

Bistveni del predlaganih sprememb, ki jih je vlada pripravila na pobudo Slovenskega državnega holdinga (SDH), se nanaša na t. i. lastniško zavezo. Pri tem se sicer ohranja že doslej veljavna zaveza glede prodaje 75 odstotkov minus ene delnice NLB, vendar se z določitvijo možnosti, da se ta cilj doseže v več korakih, zagotovi večja pravna varnost morebitnih zainteresiranih vlagateljev, s tem pa izboljšuje možnosti glede višine kupnine.

Če bi Evropska komisija prošnji ugodila, bi se t. i. lastniška zaveza spremenila na način, da se lahko do konca leta 2017 proda najmanj 50-odstotni kapitalski delež države v NLB, preostali del do dovoljenega ciljnega deleža pa do konca leta 2018.

Danes sprejet predlog za spremembo zavez, ki stremi k zagotovitvi čim boljših pogojev za prodajo banke ob upoštevanju, da pri izvajanju zavez ne sme priti do izkrivljanja konkurence na trgu, je tudi sestavni del sodelovanja med ministrstvom za finance in Evropsko komisijo.

Ker je vsebina dela odločbe Evropske komisije iz leta 2013 zaradi interesa NLB zaupne narave, drugih informacij o predlaganih spremembah na ministrstvu ne morejo podrobneje komentirati, neuradno pa je slišati, da je trenutno na trgu težko prodati tako velik paket delnic, kot ga predstavlja 75 odstotkov minus ena delnica NLB, in da bi lahko te spremembe pomirile strahove vlagateljev glede tega, kaj bi se zgodilo, če Slovenija do konca leta ne bi uspela izpolniti zaveze o prodaji.

Evropska komisija bi v tem primeru namreč lahko odredila začetek prodaje bank iz NLB Skupine na območju nekdanje Jugoslavije, s čimer bi se vrednost NLB zmanjšala.

Sama prodaja NLB po metodi javne prodaje delnic (IPO) naj bi sicer stekla v drugi polovici tega meseca. Pred tem naj bi bila te dni končana ocena vrednosti NLB, ki jo za SDH pripravlja PricewaterhouseCoopers. Po prvih predstavitvah potencialnim vlagateljem sredi marca naj bi dokončni krog predstavitev sledil konec aprila. Takrat naj bi bil znan tudi okvirni razpon cene, ki bi jo bili vlagatelji pripravljeni ponuditi za delnico banke. IPO naj bi bil potem zaključen sredi maja.

Cena bo imela ključno vlogo pri odločitvi za prodajo banke, v katero je država z zadnjo dokapitalizacijo decembra 2013 vložila 1,55 milijarde evrov. Ta bi morala biti vsaj v rangu knjigovodske vrednosti NLB, ki je konec septembra za delnico znašala 63 evrov, s čimer je višina kapitala NLB pri 1,26 milijarde evrov, a bo ob koncu lanskega leta višja, saj je banka precej izboljšala poslovanje.

Predsednica uprave SDH Lidija Glavina je sicer po pisanju Dela minuli teden s ceno, ki so jo pripravljeni plačati vlagatelji, seznanila premiera Mira Cerarja. Preverjanje na trgu je po navedbah časnika pokazalo, da bi lahko delnico prodali v višini od 80 do 90 odstotkov njene knjigovodske vrednosti, izkupiček okoli milijarde evrov pa naj ne bi izpolnjeval pričakovanj politike.