Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in odbor Združenih narodov (ZN) za kmetijstvo in hrano sta v skupnem poročilu opozorili, da se bodo svetovne cene hrane v naslednjih letih nekoliko znižale s trenutnih rekordnih vrednosti, vendar bodo v povprečju ostale krepko nad cenami preteklega desetletja.
V primerjavi s preteklim desetletjem se bodo cene govedine v obdobju 2008–2017 povišale za 20 odstotkov, cena sladkorja za okrog 30 odstotkov, cena pšenice, koruze in posnetega mleka v prahu za 40 do 60 odstotkov. Cena masla in oljne ogrščice naj bi se povišala za več kot 60 odstotkov, cena rastlinskih olj pa naj bi bila višja za več kot 80 odstotkov.
Najrevnejše svetovne države so obenem najbolj ranljive na področju cen hrane. Predvsem to velja za urbanistično revne in tiste države, ki hrano uvažajo. Slednje bodo za blažitev lakote potrebovale povečano humanitarno pomoč. Države v razvoju, kot sta Indija in Kitajska, pa bosta po navedbah poročila dominirali v večini primerov proizvodnje in potrošnje blaga.
Visoke cene nafte, urbanizacija, hitra rast števila prebivalstva, ekstremne klimatske spremembe in rast proizvodnje biogoriv so svetovne cene hrane dvignili na rekordne ravni. Ob tem poročilo izraža skrb, da bodo podhranjenost občutili novi milijoni ljudi.
Poročilo temelji na napovedi o proizvodnji žitaric, sladkorja, mesa, mleka in mlečnih izdelkov v obdobju od leta 2008 do leta 2017. Vključuje kmetijske in trgovinske politike v začetku leta 2008 ter oceno trga biogoriv.
Poročilo poleg vlaganj v kmetijstvo priporoča pomoč revnejšim državam pri spremembah ekonomike gospodarstva in pri izboljšanju vladnih in administrativnih sistemov.
Sodeč po poročilu Svetovne banke so se svetovne cene hrane v zadnjih treh letih dvignile za 83 odstotkov.
KOMENTARJI (54)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.