Višji sodniki dokončno odločili o Bavčarjevi prošnji za odlog prestajanja zaporne kazni, neuradno so jo zavrnili

Višji sodniki so dokončno odločili o prošnji za odlog prestajanja zaporne kazni za Igorja Bavčarja. Pošto so mu že poslali, prevzel je še ni. Po neuradnih informacijah Bavčar ni uspel s pritožbo za odlog prestajanja zaporne kazni, zato mu bodo sodniki določili nov datum, kdaj mora na Dob.

Nekdanji predsednik uprave Istrabenza se je na ljubljansko višje sodišče pritožil zaradi odločitve okrožnega sodišča, ki je zavrnilo njegovo prošnjo za odlog prestajanja zaporne kazni.

Bavčar, ki je po prvi obsodilni sodbi, ki je bila nato razveljavljena, odhod v zapor prelagal zaradi zdravstvenih razlogov, se je tokrat skliceval na druge določbe zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. S spremembo zakona je namreč med utemeljenimi zdravstvenimi razlogi le še hospitalizacija. Tokrat pa se je skliceval na določbo zakona, ki omogoča, da se kazen odloži, če mora obsojeni opraviti določeno delo, ki ga je začel, in bi nastala občutnejša škoda, če ga ne bi opravil.

Bavčar bi moral v zapor 20. julija, a je tik pred sodnimi počitnicami vložil prošnjo za odlog začetka prestajanja kazni in hkrati zahteval izločitev dveh sodnikov pri odločanju. Okrožno sodišče je zahtevo za izločitev v odločanje posredovalo Višjemu sodišču v Ljubljani, ki je zahtevo zavrnilo, Bavčar pa je ob izteku pritožbenega roka izkoristil še možnost pritožbe na vrhovno sodišče, ki mu je pritrdilo in iz odločanja izločilo predsednika okrožnega sodišča Marjana Pogačnika in podpredsednico Sonjo Ilovar Gradišar.

Okrožno sodišče je sicer septembra lani Bavčarja ter brata Sušinski znova obsodilo zaradi pranja denarja pri preprodaji delnic Istrabenza, Bavčar pa je bil oproščen obtožb napeljevanja k zlorabi položaja. Bavčarju je sodišče zato izreklo kazen petih let zapora, Kristjana Sušinskega je obsodilo na tri leta zapora, Nastjo pa na dve leti. Vsi trije so se pritožili na višje sodišče, vendar je to potrdilo sodbe.

Bavčar mora sicer po pravnomočni sodbi ljubljanskega okrožnega sodišča vrniti tudi nekaj več kot 21 milijonov evrov nezakonite premoženjske koristi, ki jo je pridobil pri veriženju delnic Istrabenza iz leta 2007.