Z današnjim dnem v uporabo stopa večina sicer že od maja veljavnega prenovljenega zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Sistem vrednotnic za osebno dopolnilno delo, ki je povzročil največ polemik, bo uveljavljen šele 1. januarja.

Novi zakon prinaša več novosti. Ena osrednjih je prenos nadzora nad delom na črno posameznikov, t.i. šušmarjev, in zaposlovanja na črno s Tržnega inšpektorata RS in Inšpektorata RS za delo na Finančno upravo (Furs). Inšpektorat za delo bo sicer lahko, če bo pri izvajanju svojih drugih pristojnosti naletel na sum zaposlovanja na črno, še vedno izdal prepovedno odločbo.

Zakon predvideva tudi, da mora imeti delavec v primerih, ko delo pri delodajalcu opravlja na podlagi pogodbe civilnega prava ali pogodbe o opravljanju začasnega oz. občasnega dela, izvod pogodbe ves čas na kraju opravljanja dela. Doslej so se namreč pogodbe pogosto pisale šele po nadzoru, kar je onemogočalo sankcioniranje.

Višje globe

Med pomembnimi novostmi so tudi v povprečju za 25 odstotkov višje globe. Najbolj se zaostrujejo za šušmarje, to je fizične osebe, ki niso registrirane in delo opravljajo povsem brez dovoljenj. Doslej so znašale med 208,64 in 1877,81 evra, po novem bodo med 1000 in 7000 evrov. V primeru hujših kršitev je predviden odvzem premoženjske koristi. Za prekršek, storjen iz koristoljubnosti, ali v primeru pridobljene protipravne premoženjske koristi, višje od 5000 evrov, je zagrožena globa trikrat višja od predpisane.

Postopek prijave kratkotrajnega dela je poenostavljen in ga je mogoče izvesti zgolj prek prijave za zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Med izjeme od dela na črno je medtem umeščena še dodatna brezplačna pomoč pri delu na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah. Med izjemami ostajata tudi medsosedska in sorodstvena pomoč.

Ena od osrednjih novosti, ki je povzročila tudi največ polemik, to je sistem vrednotnic za plačevanje prispevkov za osebno dopolnilno delo, kot je pomoč na domu, pa bo zaživela šele 1. januarja prihodnje delo.

Da ne bo vse ostalo zgolj na papirju ...

Novi zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno prinaša določene izboljšave, a to ni dovolj, da bi se bistveno zmanjšal obseg sive ekonomije. Pomembno bo, kako se bo zakon izvajal v praksi, da ne bo le mrtva črka na papirju, poudarjajo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).

Pri izboljšavah, ki jih prinaša novi zakon, pri OZS izpostavljajo višje kazni za šušmarje ter okrepitev nadzora. A z vsemi rešitvami niso zadovoljni. "Šušmarji, ki nimajo popolnoma nič registrirano, imajo še vedno bistveno nižje kazni, kar pa ni prav," je poudaril predsednik OZS Branko Meh.