Višja predplačila kot božičnica

Slovenija bo v okviru načrta za oživitev evropskega gospodarstva zaradi višjih predplačil za sofinanciranje projektov regionalnega razvoja prejela dodatnih 54 milijonov evrov, je potrdila Evropska komisija. Slovenija bo sicer skupno prejela 164 milijonov predplačil v letu 2009 iz naslova kohezije.

Evropska komisija je v okviru načrta za oživitev gospodarstva predlagala zvišanje predplačil v okviru regionalne politike – predvsem Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada.

Konkretno to pomeni, da bodo države drugo leto dobile višja predplačila za projekte regionalnega razvoja, ne gre pa za dodatna sredstva. Gre le za to, da bo država "denar prejela zdaj, račune pa izstavila pozneje“, so pojasnili viri v komisiji in dodali, da bi lahko večja predplačila s posledično manj birokracije razumeli tudi kot božičnico.

Višja predplačila nujno potrebna

V letu 2009 bodo tako nove članice EU prejele za dva odstotka več predplačil od sicer načrtovanih dveh odstotkov (torej skupaj štiri odstotke), starim članicam pa se bodo predplačila z nič odstotkov zvišala na 2,5 odstotka. Skupaj naj bi večja predplačila za celotno EU znašala 6,3 milijarde evrov, so potrdili v komisiji.

Višja predplačila in manj birokracije so po mnenju komisije nujno potrebni v hudih časih finančne krize, ko je zaupanje na dnu in ko se pritiska na nacionalni proračun, da po svojih zmožnostih prispeva k reševanju recesije. Ne moremo si privoščiti, da bi denar za razvojne projekte, ki zaposlujejo na tisoče ljudi, usahnil, pojasnjujejo viri.

Dodatni denar tudi za mala in srednja podjetja

Evropska komisija v načrtu za oživitev evropskega gospodarstva posebno pozornost namenja malim in srednjim podjetjem. Poleg svežnja 30 milijard evrov posojil malim in srednjim podjetjem, ki ga je že pripravila Evropska investicijska banka, naj bi EIB za podjetja namenila še dodatno milijardo sredstev.

Evropska komisija bo tudi začasno olajšala zagotavljanje določenih vrst pomoči malim in srednjim podjetjem v državah članicah, na primer posojila za vlaganja v proizvodnjo, ki upošteva nove okoljske standarde.

Načrt komisije vključuje tudi zelo konkretne predloge za zmanjšanje administrativnih bremen za podjetja: vzpostavitev podjetja v treh dneh brez stroškov, mikro podjetjem ne bo več treba pripravljati letnih poročil (s tem naj bi ta podjetja na leto privarčevala kar sedem milijard evrov), javni organi pa bodo morali plačevati račune v enem mesecu.