Podražilo se je sadje, kava, čaj, zelenjava ...

Bruto domači proizvod (BDP) se je v prvem četrtletju v primerjavi z zadnjim trimesečjem lani realno in prilagojeno za vplive sezone ter delovnih dni okrepil za 0,3 odstotka, na letni ravni pa je gospodarska rast znašala 2,1 odstotka. Rast slovenskega gospodarstva se tako na letni ravni že od drugega lanskega trimesečja giblje okoli dveh odstotkov.

Ob neupoštevanju sezonskih vplivov in učinka delovnih dni je bila gospodarska rast na letni ravni v prvih treh mesecih dvoodstotna, je danes objavil državni statistični urad.

V zadnjem trimesečju lani je bila rast BDP po desezoniranih podatkih v medletni primerjavi 1,9-odstotna, po nedesezoniranih podatkih pa 2,1-odstotna. Na četrtletni ravni je bila rast v zadnjem lanskem četrtletju 0,5-odstotna.

Kot poudarjajo na statističnem uradu, v začetku letošnjega leta ni bilo izrazitih sprememb v strukturi gospodarske rasti. Izvozno povpraševanje tako še naprej ostaja glavno gibalo rasti BDP.

Izvoz blaga in storitev se je tako v prvih treh mesecih na letni ravni realno zvišal za 10,6 odstotka in s tem še okrepil dinamiko rasti glede na predhodna četrtletja. V zadnjem lanskem trimesečju je bila rast izvoza le 6,6-odstotna.

Hkrati s krepitvijo rasti izvoza se povečuje tudi rast uvoza. Ta se je glede na začetek lanskega leta realno zvišal za 11,1 odstotka. Posledično je saldo menjave blaga in storitev s tujino na gospodarsko rast vplival rahlo negativno (–0,2 odstotne točke).

Rast domače potrošnje je bila medtem v prvem četrtletju podobna kot ob koncu lanskega leta in je v primerjavi z enakim obdobjem lani znašala 2,2 odstotka.

Rast celotnih bruto investicij je bila nekoliko višja kot v predhodnih četrtletjih, a je k temu prispevalo predvsem povečevanje zalog. To je k rasti prispevalo kar 2,3 odstotne točke.

Bruto investicije v osnovna sredstva se medtem že deseto četrtletje zapored zmanjšujejo. V prvih treh mesecih so bile za 6,1 odstotka manjše kot v prvem četrtletju 2010. Zmanjševanje bruto investicij v osnovna sredstva je predvsem posledica nadaljevanja izrazitega zmanjševanja investicij v gradbene objekte.

Maja v Sloveniji 0,8-odstotna inflacija

Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se maja v primerjavi z aprilom v povprečju zvišale za 0,8 odstotka, je danes objavil državni statistični urad. Rast cen na letni ravni je znašala 2,2 odstotka, povprečna 12-mesečna rast pa je bila 1,9-odstotna.

Zvišale so se predvsem cene hrane ter obleke in obutve. Hrana in brezalkoholne pijače so se v primerjavi z mesecem prej podražile za 2,6 odstotka, obleka in obutev pa za 2,2 odstotka.

Rekreacija in kultura ter gostinske in nastanitvene storitve so se podražile za 0,7 odstotka, raznovrstno blago in storitve za 0,3 odstotka, alkoholne pijače in tobak ter prevoz za 0,2 odstotka, stanovanje, zdravje in komunikacije pa za 0,1 odstotka.

Na zvišanje cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače so najbolj vplivale višje cene sadja – to se je v povprečju podražilo za 21,9 odstotka. Podražili so se tudi kava, čaj in kakav (za 2,7 odstotka), zelenjava (za 2,5 odstotka) ter sladkor in konditorski izdelki (za 2,2 odstotka).

Pocenitve v tej skupini so v statističnem uradu ugotovili pri olju in maščobah ter gaziranih in negaziranih pijačah, in sicer za 0,3 odstotka.

V skupini obleka in obutev je bila obleka dražja za 2,4 odstotka, obutev pa za 2,1 odstotka, predvsem zaradi končanih aprilskih popustov, deloma pa tudi zaradi menjave kolekcij. Nižje cene so bile le pri tkaninah, za 0,7 odstotka.

V skupini rekreacija in kultura so se najopazneje povišale cene počitnic v paketu, v povprečju za 2,3 odstotka; cene avdio-video in hi-fi opreme v omenjeni skupini pa so se za prav toliko znižale (za 2,3 odstotka).

Višje cene v skupini gostinske in nastanitvene storitve so bile predvsem posledica dviga cen prenočevanja v hotelih (za 4,1 odstotka). V skupini raznovrstno blago in storitve se je v povprečju najbolj podražilo zavarovanje avtomobila (za 1,5 odstotka), pocenile pa so se nekatere finančne storitve (v povprečju za 0,6 odstotka).

V skupini alkoholne pijače in tobak so se v povprečju podražile vse alkoholne pijače, najbolj pa pivo in žgane pijače (za 0,9 oz. 0,8 odstotka).

Na podražitev v skupini prevoz so vplivale predvsem višje cene motornih koles in koles (za 2,3 odstotka) ter letalskega in cestnega potniškega prevoza (za 1,6 oz. 1,3 odstotka).

V skupini stanovanje so se najbolj podražila trda goriva ter material za vzdrževanje in popravila (za 2,9 oz. 0,5 odstotka); cene tekočih goriv in daljinske energije pa so se nekoliko znižale (za 1,1 oz. 0,4 odstotka).

K skupni mesečni rasti cen so 0,3 odstotne točke prispevale podražitve sadja, 0,2 odstotne točke drugi prehrambeni izdelki, prav toliko tudi podražitve obleke in obutve, po 0,1 odstotne točke pa višje cene počitnic v paketu ter druge majske podražitve. Vse majske pocenitve skupaj so znižale skupno rast cen za 0,1 odstotne točke.

V enem letu so se cene najbolj povišale v skupini alkoholne pijače in tobak (za 6,4 odstotka). Sledile so skupine hrana in brezalkoholne pijače (za 6,3 odstotka), stanovanje (za 5,9 odstotka), stanovanjska oprema (za 4,2 odstotka), zdravje (za 2,6 odstotka), raznovrstno blago in storitve (za 2,4 odstotka), komunikacije (za 1,9 odstotka), izobraževanje (za 1,6 odstotka) ter prevoz (za 0,7 odstotka).

Cene v naslednjih skupinah so se v primerjavi s preteklim letom znižale: gostinske in nastanitvene storitve (za 10,9 odstotka), obleka in obutev (za 1,5 odstotka) ter rekreacija in kultura (za 1,1 odstotka).

Rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v maju 0,8-odstotna. Letna rast cen je bila 2,4-odstotna, povprečna 12-mesečna rast pa 2,2-odstotna.