Moskva podpisala, na potezi Kijev

Tristranski sporazum med Unijo, Rusijo in Ukrajino, ki je še edini potreben korak za končanje energetske krize, do katere je v velikem delu Evrope prišlo zaradi rusko-ukrajinskega plinskega spora, sta v okviru srečanja med predsedujočim EU, češkim premierjem Mirekom Topolanekom, in predsednikom ruske vlade Vladimirjem Putinom v imenu Rusije podpisala podpredsednik ruske vlade Igor Setčin in prvi mož ruskega plinskega monopolista Gazprom Aleksej Miller, v imenu sedemindvajseterice pa češki minister za industrijo in trgovino Martin Riman.

Sporazum mora sedaj podpisati še Ukrajina. Namestnik ukrajinske premierke Julije Timošenko, Grigorij Nemirja, je že izrazil upanje, da se bo to zgodilo še danes: "V teku je pogajalski proces, ki bi po našem mnenju moral pripeljati do kompromisa."

Ruski premier Putin je po srečanju s Topolanekom v svoji podeželski rezidenci v bližini Moskve dejal, da bo Rusija obnovila dobavo plina preostalim evropskim državam, takoj ko bo opazovalni mehanizem pričel delovati. "Vendar pa bomo natančno opazovali, koliko plina gre v Ukrajino in koliko iz nje. Če bomo opazili kakršenkoli primer kraje, bomo znova zmanjšali dobavo za ustrezno količino," je še pripomnil.

Slovenija še vedno v primežu rusko-ukrajinskega spora

Iz družbe Geoplin, ki oskrbuje slovenski trg z zemeljskim plinom, so sporočili, da popolna prekinitev dobav zemeljskega plina iz Rusije še traja, kljub nekaterim informacijam o načelnem soglasju ruske in ukrajinske strani.

Zaradi spremenjenih pretočno tlačnih razmer jim je do nadaljnega uspelo zagotoviti tudi razpoložljivost zemeljskega plina iz hrvaškega skladišča. Tako se je zanesljivost oskrbe povečala.

Geoplin zatrjuje, da lahko čez vikend in pa tudi v začetku naslednjega tedna pričakujemo nemoteno oskrbo z zemeljskim plinom, seveda v kolikor bo ostala poraba v okviru napovedi odjemalcev in ne bo prišlo do izpada katerega od preostalih virov. Za 24ur.com je generalni direktor Alojz Stana razložil, da tako menijo na podlagi informacij, ki jih imajo. Trenutno mislijo, da preko sobote in nedelje lahko pričakujejo stabilno stanje. “Seveda se to lahko spremeni, to so naša predvidevanja, katera temeljijo na poznavanju informacij, stoodstotne sigurnosti pa ni, ker tudi dogodka, ki se je zgodil z Rusijo in Ukrajino, nihče ni znal napovedati," je dejal. Še enkrat je ponovil, da na podlagi informacij, ki jih imajo, mislijo, da bo stanje takšno kot je bilo, saj so bile od torka do danes njihove napovedi točne.

Poenostavljena razlaga dogajanja

Kot je za 24ur.com razložil vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač, se morajo strokovnjaki, ki so prispeli v Rusijo, naprej razvrstiti. Usklajevanje med vsemi traja nekaj časa, nato pa, če se bosta obe strani držali dogovorov, Rusi morajo v cevi spustiti t. i. tehnični plin. To traja nekaj časa, saj so cevi prazne. Če bi se vsi uskladili že danes, kar je malo verjetno, bi na plin morali čakati tri do štiri dni.

Kopač je dodal, da dnevna poraba plina v Sloveniji znaša štiri milijone kubičnih metrov. Iz Rusije smo dobivali tri milijone, iz Alžirije pa dobimo en milijon kubičnih metrov plina. Ker je bila dobava prekinjena, smo začeli črpati zaloge, ki jih imamo v Avstriji. Slovenija ima po pogodbi zakupljeno določeno število črpalk, ki lahko črpajo dva milijona kubičnih metrov, torej en milijon zmanjka. Z Avstrijo se zato sklepajo 24-urne pogodbe, s katerimi lahko črpamo še dodaten milijon kubičnih metrov plina. Kot je dejal Kopač, so v Avstriji ogromne zaloge plina, več kot je celoletna poraba Slovenije, saj Avstrija skladišči plin za številne države. 24-urne pogodbe se sklepajo, ker Avstrija ne ve, kako se bo situacija razvijala naprej. Pri Geoplinu so dejali, da je ta razlaga zelo poenostavljena, saj je zgodba dosti bolj zapletena, a na žalost danes niso mogli dajati podrobnejših informacij.

Je pa Kopač za 24ur.com dejal, da so Avstrijci zatrdili, sicer ne črno na belem, da bomo teh dodatnih milijon kubičnih metrov plina lahko črpali najmanj do petka naslednji teden. Kopač je še dodal, da bi v najslabšem primeru najprej začeli odklapljati tovarne, tako da se gospodinjstva nimajo kaj bati.

Na Hrvaškem ponekod že ustavili dobavo plina

Hrvaški distributer zemeljskega plina Plinacro je ob 8.00 zjutraj ustavil dobavo plina vsem odjemalcem, razen t.i. zaščitenim porabnikom, med katere spadajo gospodinjstva, bolnišnice, šole, vrtci in ostale ustanove javnega značaja. Zaradi najnovejših ukrepov je tako prizadetih okoli 900 odjemalcev.

Z ministrstva za gospodarstvo, delo in podjetništvo, ki je pristojno tudi za energetiko, so sporočili, da so bili v ta ukrep prisiljeni zato, ker so izjemno nizke temperature v zadnjih dneh povzročile izrazito povečanje porabe plina in tako vplivale na tehnično ravnotežje sistema distribucije plina, obenem pa se določeni odjemalci plina niso držali predpisanih omejitev.

Ministrstvo in Plinacro sta tudi sporočila, da plin v hrvaški prenosni sistem prihaja iz interventnega uvoza, ki ga je za obdobje treh dni naftna družba Ina sklenila z nemškim plinskim velikanom Eon Ruhrgas. Na Hrvaško teče še plin iz Madžarske, saj gre za dogovor med nemško družbo in madžarskim energetskim podjetjem MOL, v skladu s katerim plin dobivata tudi BiH in Srbija. Hrvaška sicer približno 60 odstotkov potreb zadovoljuje iz lastnih virov, medtem ko 40 odstotkov uvaža iz Rusije.

Težave tudi drugod

Hrvaška pa ni edina država, ki se je zaradi prekinitve dobav ruskega plina skozi Ukrajino sredi vala polarnega vremena znašla v hudih težavah.

Posledice so najbolj občutile tiste države v jugovzhodni Evropi, ki zemeljski plin dobivajo skoraj izključno iz Rusije. S prekinitvijo oziroma močnim zmanjšanjem dobav ruskega plina so se soočile tudi članice EU Bolgarija, Romunija, Slovaška, Madžarska, Češka, Avstrija, Slovenija, Nemčija, Italija in tudi Francija. Ukrajina je medtem sporočila, da bo Bolgariji in Moldaviji plin z današnjim dnem dobavljala iz lastnih rezerv.

Zavlačuje Juščenko?

Ukrajinski predsednik Viktor Juščenko je poudaril, da je Ukrajina predstavnikom EU in Rusije pripravljena dovoliti dostop do objektov, ki jih uporablja za tranzit plina iz Rusije v Evropo. A ruski energetski velikan Gazprom je nasprotno zatrdil, da prav ukrajinski predsednik zavlačuje s podpisom tristranskega sporazuma med Unijo, Rusijo in Ukrajino, ki naj bi zagotovil obnovitev oskrbe članic EU z ruskim plinom. "Odločitev ukrajinskega predsednika oziroma izostanek odločitve z njegove strani onemogoča naše plinske dobave," je dejal tiskovni predstavnik Gazproma Sergej Kuprijanov.