Veljati začela ostrejša pravila za nagrajevanje v bankah

Danes je začela veljati novela zakona o bančništvu, ki skladno z evropsko direktivo zaostruje pravila za nagrajevanje v bankah. Zakon med drugim določa, da morajo banke voditi politiko prejemkov in nagrajevanja, ki spodbuja učinkovito upravljanje tveganj.

Če je banka pomembna za slovenski bančni sistem, mora po zakonu nadzorni svet banke imenovati posebno komisijo za prejemke. Katere banke so sistemsko pomembne, bo z odločbo določila Banka Slovenije, in sicer v mesecu dni po tem, ko bo opredelila tudi podrobnejša pravila v zvezi s politiko in prakso prejemkov banke, naloge in sestavo komisije za prejemke ter dolžnosti članov nadzornih svetov v zvezi s tem vprašanjem.

Nadzorni sveti teh bank bodo morali komisijo za prejemke imenovati na svoji prvi seji po objavi omenjene odločbe Banke Slovenije. Te banke bodo zavezane tudi k razkritju informacij glede politike in prakse prejemkov in nagrajevanja. S temi pravili bodo morale banke uskladiti tudi še neizplačane prejemke iz leta 2010.

Cilj tretje evropske direktive o kapitalskih zahtevah in nadzorniškem pregledu politik prejemkov – Slovenija je maja zaradi zamude pri njenem prenosu dobila drugi opomin Evropske komisije – je zagotoviti finančno stabilnost bank in investicijskih podjetij ter obravnavati pretirano in nepreudarno tveganje v bančnem sektorju, ki so ga spodbujale neustrezne prakse prejemkov, ki so povzročile propad posameznih institucij in probleme v družbi kot celoti.

V veljavi obdavčitev bilančne vsote bank

Od danes velja zakon o davku na bilančno vsoto bank, ki se bo začel uporabljati 1. avgusta. Z zakonom želi država kompenzirati podporo, ki jo je nudila bančnemu sistemu v času krize, in banke spodbuditi k večjemu kreditiranju gospodarstva.

Osnova za davek bo bilančna vsota banke, izračunana kot povprečje vrednosti na vsak zadnji dan meseca v koledarskem letu. Stopnja davka bo 0,1 odstotka. Banka si bo lahko davek znižala za 0,167 odstotka stanja kreditov, danih nefinančnim družbam in samostojnim podjetnikom pred opravljenimi slabitvami, in to vse do višine obračunanega davka.

Plačila davka bodo opravičene banke, pri katerih je stanje kreditov gospodarstvu v letu, v katerem se plačuje davek, za najmanj pet odstotkov bilančne vsote višji kot v preteklem letu. Davka tudi ne bodo plačale banke, pri katerih stanje posojil gospodarstvu na zadnji dan meseca uveljavitve tega zakona ne bo preseglo 20 odstotkov bilančne vsote.

Zakon je bil v postopku sprejemanja deležen številnih pomislekov, o vetu nanj so odločali tudi državni svetniki, a ga niso izglasovali. Odklonilno so se do zakona izrekli v bankah in Banki Slovenije. V Združenju bank Slovenije so menili, da takšna obdavčitev v trenutnih gospodarskih razmerah deluje restriktivno in zavira obnavljanje posojilne aktivnosti ter s tem tudi gospodarske rasti.