Vegrad 'zanimivim ljudem' delal usluge?

Glede na dolgove SCT so zneski, s katerimi naj bi CPL rešil potapljajočega se gradbinca, bistveno prenizki za dokapitalizacijo, je v pogovoru za Mladino dejala stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril. Če dela pri vseh projektih SCT stojijo – enako je bilo pri Vegradu –, če investitorji odpovedujejo pogodbe in če izračunamo samo, koliko časa niso izplačevali osebnih dohodkov, je odgovor jasen, je prepričana. Meni pa, da so na srečo pri SCT možnosti, da bi podjetje še naprej izčrpavali, manjše.

Vegrad naj bi v Liechtenstein nakazal več kot 4,5 milijona evrov provizij

Glede provizij, ki jih je Vegrad nakazoval v tujino, je Grilova povedala, da se je vse, kar je bilo v medijih že pred stečajem napisano o nakazilih Vegrada na račune v Liechtenstein in Panamo, "pri nas tudi zares potrdilo".

Zadeve so po njenih besedah potekale tako, da je Vegrad za vsak projekt ustanovil ločeno podjetje, kar je legitimno, legalno in nesporno, je bila pa v ta proces vedno vključena banka Hypo. "Preden so podjetja, večinoma z nekim zemljiščem, postala Vegradova last, so se tudi imenovala tako, na primer Hypo 1, Hypo 2, Hypo 3 ... Vegrad je torej neko podjetje kupil, pri tem pa je neki osebi, vedno istemu posredniku, nakazal provizijo za posredovanje pri nakupu," je pojasnila.

Komu so nakazovali provizije, je težje reči, ker je imela ta oseba v Liechtensteinu zastopnika. Zanj je bila pooblaščena odvetniška pisarna, zato ne vidijo končnega prejemnika, je dejala in dodala, da se v vseh teh poslih pojavlja ista odvetniška pisarna in da so račun, na katerega je bil denar nakazan, potem hitro zaprli. To raziskuje policija oz. tožilstvo prek mednarodne pomoči.

Grilova ocenjuje, da so Vegrad in hčerinske družbe v Liechtenstein v letih 2006, 2007 in 2008 nakazale več kot 4,5 milijona evrov takšnih provizij. Na vprašanje, ali se je s tem okoristila nekdanja direktorica Hilda Tovšak, je Grilova odgovorila, da je težko reči ne in težko reči tudi da. "So pa bile vedno sklenjene pogodbe in, seveda, odgovorna oseba v podjetju je bila tedaj Tovšakova, ki danes ponavlja, da brez tako visokih provizij nakup menda ne bi bil možen in da je bil posel upravičen zaradi prihodnjih dobičkov projekta."

Stečajna upraviteljica meni, da je bila država v obdobju pred stečajem do Vegrada premalo stroga. Delovna inšpekcija pa ni zaznala treh zaporednih neizplačil plač, ker je Vegrad plačeval vsako drugo plačo. Propad družbe je po njenih besedah rezultat tako krize kot malverzacij. Že zaključni račun za leto 2009 bi moral izkazovati insolventnost. To pomeni, da je Vegrad prirejal bilance; podjetje je "zavestno ali nezavedno premalo skrbno poslovalo", pravi Grilova.

Vegrad je revidirala družba Renoma, ki je sicer precej pogosto revidirala gradbena podjetja. "Kar zgrozili smo se. Gledaš revidirane izkaze podjetja, pa se nato izkaže, da so povsem neuporabni," je dejala Grilova.

Glede stanovanj, ki naj bi jih dajali za podkupnine, pa Grilova pravi, da so našli "nekatere čudne, nerazložljive odpise terjatev" – da je bil del kupnine plačan, del te terjatve pa pozneje brez pojasnil odpisan. Teh posebnih ugodnosti so bili po besedah Grilove deležni "zanimivi ljudje". O imenih ni želela govoriti, dejala pa je, da gre za znane Slovence, za ljudi, ki "so ali so bili s politiko povezani".