Večja zadolženost gospodinjstev

Finančna sredstva gospodinjstev srednje- in vzhodnoevropskih držav so se lani glede na leto poprej povečala za 14 odstotkov na 583 milijard evrov. Finančna poglobitev sredstev pa se ujema s še hitrejšim povečanjem zadolženosti, saj so krediti gospodinjstev v primerjalnem obdobju zrasli kar za 33 odstotkov na skoraj 180 milijard evrov. A zadolženost prebivalstva kot delež bruto domačega proizvoda v regiji kljub temu v primerjavi z območjem evra ostaja nizka, ugotavlja analiza skupine Unicredit.

Rast finančnih sredstev gospodinjstev je posledica solidnega delovanja gospodarstev regije, popravljanja cen sredstev in nenehnega kopičenja kapitala v sistemih pokojninskega zavarovanja. Danes predstavlja regija približno odstotek globalnega premoženja in letos naj bi premoženje regije preseglo 81.000 milijard evrov.

Vlaganje v nepremičnine

Gospodinjstva vedno bolj vlagajo v nepremičnine. Varčevanje je sicer še naprej visoko, a gospodinjstva postopoma prihranke premikajo na trg nepremičnin. Tako se je močno povečalo povpraševanje po stanovanjih, financiranih s hipotekami. Gospodinjstva prilagajajo svoje potrošniške navade novim in izboljšanim življenjskim standardom, hkrati pa vedno več vlagajo v svoj dom. Porabo v regiji označuje hitra rast dohodka ter izboljšan dostop do kreditnega trga, ki ga podpira tudi premoženjski učinek, izhajajoč iz hitre rasti cen stanovanj, ugotavlja analiza.

Regionalne razlike ostajajo. Naložbe v opredmetena sredstva in poraba še nista izrinili kopičenja finančnega premoženja v Bolgariji, na Poljskem, v Sloveniji in na Hrvaškem. Nasproten trend je prisoten v Romuniji, na Slovaškem, v Rusiji in Turčiji, kjer se zdi, da posamezniki zelo radi hitro izkoristijo nove priložnosti. V primeru madžarskih in čeških gospodinjstev spremlja upadajoč trend neto premoženja v razmerju do BDP naraščajoč trend korigirane stopnje premoženja, kar nakazuje, da je veliko povpraševanje po stanovanjih tisto, ki še vedno vodi prehod od finančnih prihrankov k opredmetenim sredstvom.

Medtem ko so imetja v denarju skozi čas ostajala skoraj konstantna, so se prihranki v obliki tradicionalnih bančnih depozitov nenehno zmanjševali. Ta upad je bil bolj viden v državah z višje razvitimi finančnimi trgi, kot so Poljska, Madžarska in Češka, medtem ko bančni depoziti še vedno igrajo pomembno vlogo v Romuniji, Turčiji, na Hrvaškem in v Bolgariji, kjer finančni trgi praviloma še vedno temeljijo na bankah in kjer so obrestne mere še vedno razmeroma visoke. Podobni trendi so vidni v Rusiji.

Narasla hipotekarna posojila

Skladno z razvojem na območju evra ostajajo glavna gonilna sila nedavne rasti kreditov hipoteke, ki so prehitele potrošniška posojila glede na celotno težo v skupnih obveznostih. Hipotekarna posojila so v obdobju od 2000 do 2006 narasla v povprečju za 44 odstotkov, a skupno znaša hipotekarni kredit v regiji srednje in vzhodne Evrope sedem odstotkov bruto domačega proizvoda v regiji, medtem ko znaša ta v območju evra 38 odstotkov. "Te številke kažejo na ogromen potencial za dolgoročno nadaljnjo rast posla hipotekarnih posojil," meni vodja oddelka regije pri skupini Unicredit in glavni izvršilni direktor Bank Austria Creditanstalt Erich Hampel.