Gospodarstvo

Vasle: Za zdaj kaže, da dodatni dvigi obrestnih mer ne bodo potrebni

Marakeš / Ljubljana, 13. 10. 2023 14.22 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Težišče razprave v svetu ECB se po besedah guvernerja Banke Slovenije Boštjana Vasleta premika od tega, ali bodo potrebni dodatni dvigi osrednjih obrestnih mer v evrskem območju, na to, kako dolgo bo ECB ohranila doseženo raven obrestnih mer. "Za zdaj kaže, da naslednji dvigi ne bodo potrebni," je dejal.

Boštjan Vasle je ob robu letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke v maroškem Marakešu spomnil, da je svet Evropske centralne banke (ECB) v nekaj več kot letu dni močno dvignil obrestne mere v območju skupne evropske valute in po njegovih besedah "kaže, da smo z višino dosegli raven, ki pomembno vpliva na umirjanje inflacije".

Glede na trenutno sliko tako naslednji dvigi po njegovi oceni ne bodo potrebni, je pa mnenja, da bo morda treba narediti dodatne korake pri umiku presežne likvidnosti v finančnem sistemu, ki je posledica več kot desetletja ukrepov za odkupovanje vrednostnih papirjev, s katerimi se je ECB odzivala na nizko inflacijo in druga tveganja po zadnji finančni in gospodarski krizi ter na dolžniške težave nekaterih evrskih držav. "S tem se člani sveta ECB trenutno precej ukvarjamo," je dejal.

Čeprav inflacija ob umirjanju gospodarske rasti ostaja glavni izziv za večino razvitega sveta, pa podatki kažejo, da se je rast cen v zadnjih mesecih pomembno umirila. A istočasno, tako Vasle, ostaja velika nejasnost glede prihodnjih gibanj. Glede inflacije je guverner izpostavil še potrebo po usklajenosti različnih ekonomskih politik. Medtem ko je denarna politika od lani skoraj v celoti obrnila smer delovanja, fiskalne politike ostajajo ekspanzivno naravnane že četrto leto zapored, je opozoril.

Boštjan Vasle
Boštjan Vasle FOTO: Bobo

Če ne bo usklajenosti med denarno in javnofinančno politiko, bo to imelo po njegovih besedah posledice za inflacijo. Proces umirjanja rasti cen bo počasnejši in na koncu dražji, učinek se lahko pokaže tudi pri ceni zadolževanja držav. "Usklajenost politik in vrnitev fiskalne politike v položaj, ko se bo pravilno odzivala na gospodarski cikel, je zato izjemno pomembna," je povedal.

Dotaknil se je tudi trenutne precejšnje razlike med stopnjami inflacije v celotnem evrskem območju in v Sloveniji. V tem trenutku je to, kot je spomnil, še posledica različnih časovnic slovenskih ukrepov proti draginji (npr. na področju cen energije), a za prihodnja gibanja je po njegovem prepričanju zelo pomembno, da pazimo, kaj se bo dogajalo s plačami in kakšna bo naravnanost fiskalne politike.

"Ta dva dejavnika bi nas lahko, če ne bomo previdni, privedla v to, da bo inflacija v Sloveniji dlje časa ostala višja kot v evrskem območju, tako da je ne bo mogoče brzdati z ukrepi skupne denarne politike, saj je ta naravnana na povprečje območja z evrom," je opozoril.

Bančni sistem ostaja stabilen 

Glede bančnega sistema v območju evra in Sloveniji je Vasle dejal, da ostaja stabilen. Pri tem se zaveda, da je pomemben del te stabilnosti in dobrih rezultatov bank posledica trenutnega okvirja denarne politike in ugodnih obrestnih gibanj ob še vedno visoki presežni likvidnosti.

Je pa, tako guverner, veliko vprašanje, kakšen bo razvoj dogodkov bolj na srednji rok. Negotovost je povezana s tem, kako bodo nove razmere višjih obrestnih mer in postopno manjše presežne likvidnosti sprejeli finančni trgi, kako se bodo odzvala podjetja, prebivalstvo, kako se bodo spreminjali naložbeni portfelji. "To je potencialna negotovost za banke," je dejal.

Letošnje letno zasedanje IMF in Svetovne banke sicer po Vasletovih pojasnilih poteka v luči dveh pomembnih sporočil. Prvo se nanaša na gospodarske razmere v svetu. Tokratna napoved IMF in spremljajoča pojasnila ne prinašajo bistveno drugačnega sporočila kot spomladi."Gre za potrditev tega, da se gospodarska rast umirja, a hkrati na globalni ravni ostaja razmeroma dobra," je strnil. Rast se hitreje umirja v razvitih državah, tudi in predvsem v evrskem območju, razvijajoče se države pa ohranjajo tempo rasti.

Drugo sporočilo pa se po guvernerjevih besedah nanaša na dodatno kompleksnost gospodarskih in geopolitičnih razmer. Zaznamujeta jih dva spopada, ruska agresija na Ukrajino in ponovna zaostritev razmer na Bližnjem vzhodu.

Trenutno največja tveganja tako po Vasletovi oceni izhajajo prav iz geopolitičnega okvirja. "Spopad na Bližnjem vzhodu ima vedno velik potencial, da se prelije na finančne trge, v gibanje cen energentov in drugih surovin, to pa je lahko zelo nevarno pred začetkom zime," je posvaril.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (12)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

roten
16. 10. 2023 11.02
trdovrat
15. 10. 2023 17.44
Ves napor "veleekonomistov" je v smeri, sirote napraviti še večje sirote, bogataše pa še bogatejše! SMRT FAŠIZMU
Na pol ovca
14. 10. 2023 09.51
+1
Bistven del izjave .... za zdaj kaže.... ja sankcije delujejo
oježeš
13. 10. 2023 15.52
Sem najprej prebral zapis na sliki na prvi strani, 'Umiranje inflacije.' Sem se že veselil, da se jo bomo končno znebili.
proofreader
13. 10. 2023 15.34
+2
NKBM obresti na depozite 0,01%. Kaj počne regulator?
Ernest Scribbler
13. 10. 2023 15.41
+3
ap100
13. 10. 2023 15.24
+2
seveda ne saj lezemo v recesijo stagvlacija pa je najslabša možnost in se povečuje z dvigom obrestnih mer
deny-p
13. 10. 2023 15.09
+0
Zagotovo ne, zdaj bodo začeli obratno, torej spuščat, ker napovedi gospodarstva niso obetavni....
Anion6anion
13. 10. 2023 14.56
+0
Za zdaj😜 kaj pa od jutri naprej 🙆
Ernest Scribbler
13. 10. 2023 14.56
+3
Pojma nimaš.
Dinho8O
13. 10. 2023 14.52
+4
Nimam kreditov, nimam skrbi.
Red October
13. 10. 2023 15.06
-1
Dinho, če živiš pri starših, potem te res nima kaj skrbeti...