Več sto ljudi podpisalo peticijo v podporo Magni: 'Če je ne bo, Štajerska popravnega izpita ne bo imela'

Po vložitvi ustavne presoje glede zakona o strateškem razvojnem območju državnega pomena v občini Hoče-Slivnica, ki omogoča razlastitve lastnikov zemljišč, se je vključila tudi Štajerska gospodarska zbornica. Začeli so zbirati podpise za podporo prihodu Magne na Štajersko.

Poziv k enotni podpori investiciji Magne v občini Hoče-Slivnica so javno prebrali danes pet minut pred dvanajsto na Letališču Edvarada Rusjana, Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice, pa je že včeraj pojasnila razloge za akcijo.

“Štajerska nujno potrebuje nove investicije, nova delovna mesta in gospodarski razvoj. Ugotavljamo, da se vse bolj oddaljujemo od prihoda Magne, zato smo gospodarstveniki stopili skupaj. Na pobude gospodarstvenikov smo začeli zbirati podpise, v katerih smo izrazili interes do te investicije v naši regiji,” pravi Podgornikova. Z vsemi podpisi in podporniki želijo pokazati državi, da si resnično želijo, da se to investicijo, ki naj bi prinesla veliko dobrega, izvede.

"Podpisniki tega poziva se javno in odločno zavzemamo za gospodarski in družbeni razvoj. Dogajanja zadnjih mesecev so nas spodbudila h glasnemu pozivu vsem, ki živijo v regiji in se zavedajo, da smo sami odgovorni za prihodnji razvoj in blagostanje," piše v peticiji, ki jo je prebral nekdanji direktor pohištvenega podjetja Lumar in član upravnega odbora Štajerske gospodarske zbornice Milan Lukić.

Načrtovano investicijo Magne v Hočah označujejo za pomembno prelomno točko. "Če se ne bo zgodila, Štajerska ne bo imela popravnega izpita in izguba bo velika," piše v peticiji, ki jo je danes tam podpisalo okoli 200 ljudi, še okoli 2400 pa na spletu.

"S temi podpisi in z današnjim dogodkom želimo povedati, da je Magna pri nas dobrodošla," je pojasnila Podgornikova. "Želimo izpostaviti, kakšen multiplikativni učinek ima tako pomembna investicija, kot je Magna, za regijo. Pri nas imamo večinoma manjša podjetja in nujno potrebujemo neko večjo investicijo oziroma večje podjetje, ki nas bo vleklo naprej. Tu ne gre torej samo za delovna mesta, ki jih ta obrat neposredno prinese, ampak bodo vplivi mnogo širši," je prepričana.

"Ko se bo enkrat začela kepa ovijati, se bo odvila v korist gospodarstva in ljudi, ki tu živimo, ne le tega konca ampak Slovenije kot celote," je dodal direktor Aerodroma Maribor Ladislav Brolih. Pomisleke lokalnega prebivalstva razume, a meni, da niso nerešljivi. "Legitimni so v vsakem primeru. Mislim, da imamo tudi legitimne organe, ki bodo vsakršen problem reševali po poteh, ki jih imamo zapisane," je dejal.

Med podpisniki peticije je direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM) Viljem Pozeb, ki iz lastnih izkušenj pozna težave umeščanja večjih projektov v slovenski prostor. "Tudi mi, ko smo umeščali v prostor črpalno elektrarno Kozjak, ko zdaj umeščamo elektrarne na Muri in vetrne elektrarne nad Dravogradom, včasih razmišljamo, da bi vrgli puško v koruzo. A tega ne smemo dopustiti, saj je v Sloveniji delovnih mest, ki ustvarjajo novo vrednost, vse premalo," je dejal.

Poleg predstavnikov lokalnih podjetij so danes na letališče prišli tudi predstavniki občin, poslanci SMC, pa tudi zastopniki drugih organizacij, kot je na primer mariborski center za socialno delo. "Maribor in okolica nujno potrebujeta nova delovna mesta. Letos smo imeli v aprilu 6222 prejemnikov denarne socialne pomoči. Med njimi vidim potencialne kandidate za delovna mesta, ki bi jih s to investicijo lahko pridobili," je dejala direktorica centra Marjana Bravc.

Podobno je predtem na kariernem sejmu povedala predstavnica mariborskega zavoda za zaposlovanje Mirjana Zgaga: "Mislim, da naša regija nujno potrebuje preboj, pa tudi optimizem. Strahovi, ki se pojavljajo, so razumljivi in logični, a verjamem v našo zakonodajo, ki je strožja kot avstrijska. Verjamem tudi v podjetje Magna, ki je bilo lani izbrano za naj zaposlovalca v Avstriji. Verjamem tudi, da bo Magna vračala okolju kot družbeno odgovorno podjetje, ker kot takšno je prepoznano v tujini."

Med podporniki prihoda Magne v regijo je tudi mariborski župan Andrej Fištravec, ki pa so ga na današnjem dogodku na letališču zastopali drugi občinski predstavniki. Kot je povedal v pogovoru za današnjo izdajo časnika Večer, je bila lokacija v Hočah predlagana ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo s strani Mestne občine Maribor. "Nepremičninska agencija Colliers International, ki je iskala zemljišče, je 25. maja 2016, potem ko je MOM izdelala analizo potencialnih lokacij za investitorja, ugotovila, da izbrana lokacija edina izpolnjuje pogoje za tovrstno investicijo," je pojasnil.

"Investicija kot celota je strateškega pomena in v javnem interesu. Država mora zagotoviti spoštovanje okoljskih standardov in pri tem gre za strokovno vprašanje," je dodal.

Štajerska gospodarska zbornica: Vse investicije so nam pomembne, a Magna bi lahko prinesla razvojni preboj

Na protiargumente, da zakon ni v javnem interesu, da lahko razlašča lastnike parcel in da vladni organi delujejo z dvojnimi merili, češ da so pri Magni postopki sumljivo hitri, odgovarja, da je zbornica v preteklosti že pomagala marsikateri investiciji. Tudi zdaj se ukvarjajo še s številnimi drugimi investicijami, tako da ne izključujejo investicij. “Zavedamo se, da je prav vsaka še kako pomembna, je pa res, da lahko Magna predstavlja prav razvojni preboj za našo regijo,” pojasnjuje njihove ukrepe.

“Magna predstavlja resnega investitorja.  To pomeni, da obstaja verjetnost, da bi se lahko ob tem razvijala tudi druga, manjša podjetja.” Že sedaj je kar nekaj potencialnih dobaviteljev, ki nestrpno čakajo, da Magna pride v to regijo, še dodaja. “Magna želi svojo industrijo tukaj tudi razvijati, kar pomeni dodatna delovna mesta. Med drugim bo tudi letališče skozi Magno dobilo večji pomen in  veliko dodano vrednost.”

Zakon v presojo na ustavno sodišče

Odvetnik Franci Matoz je na ustavno sodišče vložil pobudo za oceno ustavnosti zakona o zagotavljanju pogojev za izvedbo investicije na območju občine Hoče - Slivnica s predlogom za zadržanje zakona lex Magna. 

"Ocenjujemo, da gre za grob poseg v lastninsko pravico ljudi, ki so tam lastniki nepremičnin. Menimo, da je država s t. i. lex Magno kar sama določila, da gre za javni interes, čemur nasprotujemo, saj menimo, da ta vsaj v smislu ustave ni izkazan," je pojasnil Matoz, ki je pobudo vložil v imenu treh kmetov, ki bodo po tem zakonu razlaščeni, in v imenu Bojana Požarja, ki je lastnik nepremičnine v tej občini.

Po Matozovih besedah v pobudi napadajo tiste člene zakona, ki govorijo o razlastitvi, saj je država po hitrem postopku sklenila, da bo lastnike nepremičnin razlastila, in jim odvzela tudi pravico do pritožbe v primeru, da do razlastitev pride. Vložili so tudi predlog za začasno zadržanje zakona, in sicer zato, ker so v zakonu predvideni zelo hitri postopki in če bi bili izpeljani, zemljišč ne bi mogli več vrniti, je pojasnil.