Biodizel je poenostavljeno povedano zmes alkohola in jedilnega olja ali drugih živalskih oziroma rastlinskih maščob. Nova mešanica naj bi zmanjšala onesnaževanje okolja do 5 odstotkov. Prav toliko bo nižja trošarina, saj jo je biodizel oproščen. Gorivo pa kljub temu ne bo cenejše. "Na bencinskem servisu bo cena enaka ceni dizelskega goriva. Cena se ne spreminja, ker govorimo o 5-odstotnem dodatku običajnemu dizelskemu gorivu. Zato velja še vedno model za oblikovanje cen, kar nič ne spremeni za uporabnika," pojasnjuje Janez Bedenk s Petrola.
Če bi torej vsemu v Sloveniji prodanemu dizlu dodali 5 odstotkov biodizla, bi to državni proračun olajšalo, energetska podjetja pa obogatilo za milijardo in 755 milijonov tolarjev. Kar pa je v tej fazi, tako pravijo na Petrolu, nepomembno, saj bo takšnega goriva le 30 tisoč ton od skupno 450 tisoč ton prodanega letno. "Vse analize pokažejo, da je proizvodnja dražja. Zato to gorivo stoodstotno ni konkurenčno v kolikor je obremenjeno s trošarinami," dodaja Marko Slokar z ministrstva za okolje in prostor.
Sicer pa zaenkrat tudi tisti, ki bi želeli prispevati k čistejšemu okolju, tega ne bomo počeli zavestno. Petrol namreč ne bo posebej označil in povedal katero gorivo je mešanica biodizla in katero ne. S tem naj ne bi zmedli uporabnikov.
Kmalu domači biodizel?
Večino biodizla bodo ponudniki za zdaj uvozili, čeprav je za takšno proizvodnjo zainteresiranih tudi nekaj slovenskih podjetjih. V lendavski Nafti so skupaj s Petrolom že pred leti načrtovali izdelavo 15 tisoč ton goriva, a kot kaže zdaj v Lendavi tovrstnega goriva ne bodo izdelovali.
Biodizelska zgodba je še ena tipično slovenskih. Čeprav so v Nafti Lendava že pred štirimi leti biodizel predstavili kot gorivo prihodnosti, se ob neustrezni zakonodaji ni zgodilo nič. Sosednje države pa so nas prehitele. "Takrat je bilo rečeno približno takole: Pusti ta pomfri, ne se s tem ukvarjat," pravi Radovan Žerjav iz Nafte Lendava.
Kljub temu je Žerjav v magistrski nalogi izdelal lastno tehnologijo pridelave biodizla, ki bo kmalu delovala. "Računamo na odpadna jedilna olja, vsaj na začetku, pozneje pa na sveže ogrščično olje in maščobe živalskega izvora," pojasnjuje Žerjav. Letno bo to 2300 ton biodizla, katerega proizvodnja je preprostejša kot mineralnega, oproščena je trošarine, kar je približno 45 odstotkov drobnoprodajne cene, ob draženju nafte pa pridobivanje seveda čedalje bolj zanimivo. "Mi računamo na uporabo čistega biodizla, prav gotovo bomo pa morali zaradi direktive EU, ki je že v veljavi, ubrati tudi drugo pot in primešati biodizel k navadnemu dizlu," dodaja Žerjav.
Da je oljna ogrščica možnost za kmete, ki lahko pomeni ob napovedanih zapletih pri pridelavi sladkorne pese celo preživetje, pa je prav tako znano. "Je prijazna do okolja in zaželena v našem ozkem kolobarju. Primerna je za gojenje v krajinskih parkih in vodovarstvenih območjih, saj ni zahtevna rastlina, hkrati pa polepša videz kulturne krajine," dodaja kmetijska svetovalka Zita Novak Flisar.
Polja bodo bolj rumena tudi zaradi evropske direktive, po kateri morajo kmetje z več kot 15 hektarji zemljo puščati v prahi. To pa ni potrebno v primeru da bodo posejali ogrščico, če bo ta predelana v gorivo.
